Kot je v četrtek pojasnil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, bodo mejo zaprli, če se voditelji EU na vrhu ne bodo dogovorili o skupnih evropskih enotah, ki bodo na obalah Grčije varovale zunanjo schengensko mejo in tam omejile begunski val. Če tega dogovora ne bo, bo morala Budimpešta po njegovem "resno razmisliti o zaščiti schengna na hrvaško-madžarski meji".
Kot je še dejal Szijjarto, so o tej možnosti že obvestili Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki so vse - za razliko od Hrvaške - članice schengna.
Orban je sicer ob prihodu na vrh EU v Bruslju v četrtek napovedal, da bo vlada odločitev o tem, kdaj oziroma ali sploh bo Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, sprejela do danes zjutraj. Obenem je sicer dodal, da bi bilo veliko bolje zapreti grško mejo.
Zaprtje meje s Hrvaško naj bi sicer Madžarska izvedla enako, kot je septembra zaprla mejo s Srbijo. Pot beguncev, namenjenih na zahod in sever Evrope, se je nato preusmerila iz Srbije na Hrvaško, od tam pa večinoma znova na Madžarsko ter naprej v Avstrijo in Nemčijo.
Če bo Budimpešta dejansko zaprla mejo s Hrvaško, je pričakovati, da se bo begunski val preusmeril predvsem na Slovenijo kot tranzitno državo. Po podatkih madžarskih organov je preko meje s Hrvaške v zadnjem času k njim dnevno prihajalo od 5000 do 8000 ljudi.
Zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, v katerem so zastopane nemške zvezne dežele, bo medtem danes glasoval o načrtovani zaostritvi azilne zakonodaje, potem ko je to v četrtek že potrdil spodnji dom parlamenta. Novo zakonodajo bo tudi bundesrat predvidoma potrdil.