Trumpov zid naj bi stal 40 milijard; gradili bi ga celo priseljenci

Ameriška carinska in mejna služba je v sredo sporočila, da še ne bo začela z javnim natečajem za gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki si ga je omislil predsednik ZDA Donald Trump, med drugim zaradi izjemno velikega zanimanja podjetij za sodelovanje. Zid naj bi stal 40 milijard dolarjev in za denar se želi potegovati več kot 650 podjetij.

Med njimi je celo 66 podjetij katerih lastniki so nekdanji ali sedanji priseljenci z juga. Carinska služba je sporočila, da bo razpis objavljen kmalu, vendar pa ni problem le veliko zanimanje podjetij ampak tudi republikanci v kongresu, ki so se šele sedaj začeli zavedati, da Trump misli resno in da bo treba najti proračunski denar.

Številni konservativni republikanci niso navdušeni nad 40 milijard dolarjev visokim računom, saj se zavedajo, da Mehika ne bo plačala za Trumpov zid, ne glede na to, kaj govori predsednik. Nekateri zato predlagajo, naj se z načrtom počaka, dokler se ne dogovorijo o podrobnostih in ceni.

Morda ne bo pametno, da je na celotni meji betonski zid visok devet metrov, ampak morda kje kakšna ograja, drugje malce več brezpilotnih letal in stražarjev in tako naprej.

Republikansko vodstvo kongresa je hotelo denar za zid najti v posebnem zakonu za izredno financiranje dela zvezne vlade po 28. aprilu, ko poteče rok trajanja sedanjemu zakonu, ki je bil sprejet zato, ker kongres ni bil sposoben potrditi proračuna. Republikanci nameravajo v ta zakon dodati denar za Trumpov zid in ukiniti sredstva organizaciji za žensko zdravje Načrtovano starševstvo.

Vodja senatne manjšine Chuck Schumer iz New Yorka je republikance že opozoril, da bodo v tem primeru demokrati blokirali zakon o podaljšanju začasnega financiranja dela vlade, ki bo potem zaprta. Podobno so v času predsednika Baracka Obame storili republikanci v predstavniškem domu.