Barroso: Okrevanje na vidiku, največja nevarnost politična apatija

"Čas je, da se dvignemo nad izključno nacionalne teme. Čas je za tiste, ki jim je mar za Evropo," je poudaril Barroso. "Sodelujmo. Če vam Evropa, kakršna je, ni všeč, jo izboljšajte, a ne obrnite se stran," je pozval.

Sicer pa je v govoru, v katerem je povzel dosedanje dosežke tega mandata in razgrnil ideje za naprej, ocenil, da je "okrevanje na vidiku", da je Evropa "na pravi poti", a obenem opozoril, da ne sme počivati na lovorikah.

Evropa je po njegovih besedah od začetka krize prišla daleč. Lani sem dejal, da še nismo prepričali ljudi in trgov, leto po tem lahko rečem, da smo jih začeli prepričevati; zaupanje trgov in ljudi se vrača, je ocenil.

Največja nevarnost je sedaj "politična" - pomanjkanje stabilnosti in odločnosti, je še ocenil Barroso in dodal, da je naloga vlad zagotoviti gotovost in predvidljivost, ki jo trgi potrebujejo.

"Ni poti nazaj v normalne čase. Ta kriza je drugačna - ni ciklična, temveč strukturna. Ne moremo nazaj v normalnost, ustvariti moramo novo normalnost," je še dejal.

Kot najnujnejšo nalogo do konca tega mandata parlamenta je Barroso izpostavil postavitev drugega stebra bančne unije - enotnega mehanizma za reševanje bank.

Sicer pa je v govoru še posvaril pred populizmom in radikalizmom ter pred izkrivljanjem slike Evrope: "Čez osem mesecev bodo volivci odločili ... Od nas je odvisno, kakšno verzijo Evrope jim bomo pokazali - populistično in ekstremno ali realistično."

Pogosto se namreč po njegovih besedah pišejo scenariji, ki izkrivljajo realnost. Kljub napovedim mnogih Grčija ni odšla iz območja evra, temveč se je, nasprotno, EU razširila na 28 članic, območje evra pa se bo kmalu na 18, je ponazoril.

Poleg tega Evropa tokrat na vrhu G20 za razliko od minulih let ni poslušala naukov, temveč pohvale, je šef komisije podkrepil svoje ocene o premikih na bolje.

Barroso, ki naj bi se potegoval še za tretji mandat na čelu komisije, je sicer v govoru tudi citiral knjigo o pomenu stalnosti belgijskega filologa in humanista iz 16. stoletja Justusa Lipsiusa, po katerem se imenuje stavba, v kateri se sestajajo ministri in voditelji članic EU.

"Ne smemo biti vzvišeni, moramo pa biti ponosni," je še položil na srce Evropejcem in spomnil na to, da stara celina v svoji zgodovini nikoli ni poznala tako dolgega obdobja miru, kot ga uživa zdaj. "Naša dolžnost je, da ga ohranimo in poglobimo," je pozval.