Komisar je namreč v pismu nad napovedanimi ukrepi Avstrije glede sprejemanja migrantov in beguncev izpostavil dva problematična vidika ukrepov. Kot najbolj problematične je izpostavil dnevne in letne kvote, drugi problem pa je omogočanje tranzita skozi Avstrijo v Nemčijo. Kvote so po navedbah Avramopulosa v nasprotju z obveznostmi Avstrije v okviru evropskega in mednarodnega pravnega reda.
Glede tranzita pa je pojasnil, da želja migrantov in beguncev za vložitev prošnje za azil v drugi članici ni sprejemljiv razlog za dovoljenje za vstop. Osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, morajo načeloma zaprositi za azil v prvi varni državi, v katero pridejo. Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo sami izbirati države, v kateri bodo živeli, je med drugim v četrtek pojasnil Avramopulos.
A avstrijska ministrica mu odgovarja: "Treba se je zavedati, da Avstrija ne leži na zunanji meji EU in zato zagotovo ni prva varna država, v katero ti ljudje vstopajo." Obenem je dodala, da "če bi se vsi držali vsebine pisma, ne bi imela Avstrija nobenih težav". "Pismo je bilo očitno poslano na napačni naslov," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedala Mikl-Leitnerjeva.
Avstrija je doslej letos sprejela 11.000 prošenj za azil, lani pa 90.000. Za letos načrtujejo sprejem 37.500 prošenj.
V pisnem odgovoru Avramopulosu se je sicer Mikl-Leitnerjeva strinjala s komisarjem, "da morajo osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, prošnjo za azil vložiti v prvi varni državi in tam tudi ostati". A obenem je dodala, da so ljudje, ki prihajajo v Avstrijo, pripravljeni potovati skozi druge varne države članice EU. "In zato bomo na novo sprejeli 37.500 novih prošenj ter s tem pokazali evropsko solidarnost. Želela bi si, da bi se druge države zgledovale po nas," je še pripomnila.
Ker skupne evropske rešitve za begunsko krizo še ni, "mora Avstrija sprejeti vse potrebne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov in se boriti z nesorazmerno velikim pritiskom na naš azilni sistem," je med drugim še zapisala avstrijska ministrica.