pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Markove navade ...

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Ameriški specialec, ki je ubil Osamo bin Ladna, razkril svojo identiteto

Deli na:
Ameriški specialec, ki je ubil Osamo bin Ladna, razkril svojo identiteto

Foto: Reuters

Upokojeni pripadnik posebnih enot ameriške mornarice SEALs, 38-letni Robert O'Neill je v pogovoru za Washington Post razkril, da je prav on ubil najbolj iskanega terorista vseh časov, Osamo bin Ladna med napadom na bin Ladnovo posestvo v pakistanskem Abotabadu 2. maja 2011.

O'Neill bi naslednji teden tako ali tako zaslovel kot zvezda serije oddaj ameriške televizije Fox, ki je obljubljala ekskluzivno razkritje imena specialca, ki je ubil vodjo teroristične mreže Al Kaida bin Ladna, ki je naročil napad na ZDA 11. septembra 2001. Vendar takšno nastopanje v javnosti ni bilo všeč njegovim nekdanjim kolegom, ki so ga razkrili pred dnevi na svoji spletni strani SOFREP.

O'Neill je zato pristal v odkrit pogovor z Washington Postom, ker se je želel predstaviti, še preden ga bodo predstavili drugi. Njegovo zgodbo je že februarja 2013 objavila revija Esquire, vendar ga je identificirala le kot "strelca".

Leto dni pred tem je zgodbo o napadu na posestvo v Abotabadu objavil O'Neillov kolega iz elitne ekipe SEALs "Team 6", ki je likvidirala bin ladna, Matt Bissonnette v knjigi z naslovom "No Easy Day".

Napisal jo je pod psevdonimom Mark Owen. Kljub temu so proti njemu sprožili kazensko preiskavo zaradi izdaje zaupnih informacij, ker pred objavo knjige ni dobil zelene luči pristojnih vojaških oblasti.

Zgodbi Bissonnetta in O'Neila se malce razlikujeta, vendar sta vlogo O'Neilla kot strelca v glavo bin Ladna potrdila še dva kolega iz team 6.

O'Neill je bil v zadnjih dveh letih znan že številnim ljudem. Med drugim so ga poznali kongresniki in tisti iz New Yorka so ga letos povabili na otvoritev Muzeja 11. septembra, kjer je sorodnikom žrtev terorističnih napadov opisal napad na bin Ladnovo posestvo in za muzejsko zbirko daroval majico, ki jo je nosil v času napada.

Kolegi Bissonnetta in O'Neila so kritični in poveljnik mornariških posebnih enot kontraadmiral Brian Losey ter vrhovni podčastnik višji štabni praporščak (master chief) Michael Magaraci sta 31. oktobra na spletni strani SOFREP objavila ostro pismo proti tistim, ki želijo s svojim delom v posebnih enotah služiti denar in slavo.

Poudarila sta, da etika posebnih enot SEALs prepoveduje razglašanje narave dela in iskanje priznanja. "Neupoštevanje osrednjih vrednot za javno slavo in finančno korist ni dovoljeno," sta zapisala.

O'Neill se je uspel prebiti med SEALs leta 1996, ko je bil star šele 20 let. Z leti je napredoval do elitne skupine team 6, pred usmrtitvijo bin Ladna pa se je udeležil številnih nevarnih operacij v Iraku, Afganistanu in drugje. Med drugim je bil član ekipe, ki je leta 2009 iz rok somalijskih piratov rešila kapitana Richarda Phillipsa.

Pred napadom na bin Ladnovo posestvo je bil skoraj prepričan, da se ne bo vrnil živ domov, saj je pričakoval, da bo imel vodja Al Kaide veliko boljšo varnost. O'Neil je bil drugi za kolegom, ki je odprl vrata sobe, v kateri je bil bin Laden s svojimi ženami.

Vodja teroristov je pred seboj držal svojo najmlajšo ženo in deloval zmedeno. O'Neill mu je nemudoma poslal dve krogli v čelo, kar pomeni, da morebitna aretacija bin Ladna nikoli ni bila resna opcija.

Truplo terorista so potem fotografirali, spravili v vrečo in ga skupaj z računalniki in drugim obveščevalnim materialom naložili v helikopter ter odpeljali v Afganistan od tam pa na ladjo, kjer so truplo vrgli v morje.