Ameriški obveščevalci so Trumpa prijavili zaradi domnevne obljube tujemu voditelju

Atkinson je ugotovil, da je pritožba verodostojna in jo je posredoval naprej vršilcu dolžnosti nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Josephu Maguireju, ta pa je odboru za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma kongresa povedal, da mu je "višja avtoriteta" prepovedala predajo pritožbe pristojnim kongresnim odborom.

Trump je v tistem času govoril s petimi svetovnimi voditelji, med drugim z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pakistanskim premierjem Imranom Khanom, nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in katarskim emirjem Tamimom al Tanijem.

Glede na pritožbo, katere vsebino je Washington Post dobil od neimenovanih obveščevalnih uradnikov, je Trumpova interakcija s tujim voditeljem vključevala obljubo, ki je bila tako zaskrbljujoča, da so obveščevalci to prijavili generalnemu inšpektorju v skladu z zakonom o žvižgačih. Atkinson je ugotovil, da je prijava verodostojna, zadeva pa tako resna, da zahteva obvestilo kongresnih odborov. Maguire potem tega ni storil.

Maguire je bil včeraj za zaprtimi vrati zaslišan v odboru za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki ga vodi Trumpov kritik demokrat Adam Schiff.

Trumpovo ravnanje z zaupnimi informacijami je bilo doslej že večkrat predmet javne obravnave. Rusom je na primer maja 2017 predal informacijo o Siriji, ki je prišla od izraelskih obveščevalcev. Pred kratkim je prišla na dan tudi informacija, da so obveščevalci v strahu pred Trumpovim dolgim jezikom iz Rusije umaknili visoko umeščeni obveščevalni vir. Menda preko Črne Gore.

Zadeva v ZDA ne bo kmalu potihnila kljub številnim podobnim škandalom, vendar pa ni nujno, da gre za kaj resnega, glede na to, da Trump danes govori eno, jutri pa drugo in njegovih obljub več ne jemljejo resno. Washington Post mu je doslej naštel na položaju že 12.000 laži.

Pred dnevi je ob smrti dolgoletne voditeljice televizije ABC Cokie Roberts javno dejal, da je nikoli ni srečal, čeprav sta imela leta 1999 v njegovi stolpnici pet ur dolg intervju. V ponedeljek je trdil, da ni nikoli rekel, da misli, da je Iran odgovoren za napad na savdske naftne objekte, čeprav je povedal natanko to.

V nedeljo je zanikal, da je kdaj povedal, da se je pripravljen pogajati z Iranci brez pogojev, čeprav je povedal natanko to. Avgusta je zatrdil, da ni nikoli trdil, da bo trgovinski spor s Kitajsko enostaven, čeprav je govoril natanko to.

Po strelskih pokolih v Teksasu in Ohiu je dejal, da zagovarja preverjanje morebitne kriminalne preteklosti kupcev orožja. Sedaj trdi, da tega ni nikoli povedal in da takšnih preverjanj ne zagovarja. Povedal je tudi, da ima najboljši spomin na svetu. Kasneje je dejal, da se ne spomni, da bi to kdaj povedal.