Republikanec iz Michigana je eden najodločnejših zagovornikov delovanja ameriške obveščevalne agencije v imenu vojne proti terorizmu. Podpira prisluškovanje Američanom in tujcem, navadnim ljudem in tudi voditeljem tujih držav.
V Evropskem parlamentu nameravajo "zaslišati" nekdanjega analitika Agencije za nacionalno varnost, Američana s pribežališčem v Rusiji, Edwarda Snowdna, ki že od poletja spravlja v zadrego ZDA z objavami tajnih dokumentov o programih nadzora, ki jih je ponesel s seboj v izgnanstvo. Odgovarjal bo na vnaprej zastavljena vprašanja na video posnetku.
Zadrega je toliko večja, ker Snowden nima nobenega finančnega motiva za svoja dejanja, ampak želi le v javnost spraviti resnico o programih, ki se mu zdijo sporni in v nasprotju z ameriško ustavo. V ponedeljek mu je dal prav ameriški zvezni sodnik Richard Leon, ki je program množičnega kopičenja podatkov o telefonskih pogovorih v ZDA razglasil za neustavnega.
Odločitev sodnika, ki še ne pomeni zadnje beseda o tem vprašanju, ni spremenila Rogersovega mnenja. Novinarjem v Bruslju je povedal, da je načrtovano zaslišanje Snowdna podobno zaslišanju hišnika banke, ki je banko oropal, zdaj pa bo razlagal o finančnih vprašanjih. Rogers meni, da je zaslišanje slaba zamisel, ki lahko poslabša odnose med ZDA in Evropo.
V Evropi imajo o Snowdnu, ki razkriva ameriško obsedenost z varnostjo, drugačno mnenje in predlagan je bil celo za nagrado Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament.
Če Rogers ni v zadregi nad javnim pranjem umazanega perila ZDA, pa predsednik ZDA Barack Obama vsaj na zunaj razmišlja drugače. Januarja namerava objaviti predloge za reforme obveščevalnih dejavnosti. Med drugim naj bi dejansko nehali prisluškovati tujim zavezniškim voditeljem, kot je nemška kanclerka Angela Merkel.