"Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube," je v sporočilu zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Opozarja, da bo nova vlada, tako kot prejšnje, z obremenjevanjem gospodarstva spet nesorazmerno obremenila delovno aktivne v gospodarstvu, kar lahko še dodatno zaostri razvojni in zaposlitveni krč.
Bruto domači proizvod je še vedno za 7,5 odstotka nižji kot pred krizo, delo v gospodarstvu je v tem času izgubilo 72.000 delavcev in v javnem sektorju je letos v primerjavi z letom 2008, po metodologiji, ki vključuje tudi vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, 12.200 zaposlenih več, navajajo v zbornici.
Višja davka na finančne in zavarovalne storitve bo na koncu v precejšnji meri plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev, pravijo.
Zmanjšanje obsega oprostitev iz naslova okoljske dajatve zaradi emisij CO2 bo dodatno obremenilo že "drastično" obremenjena energetsko intenzivna podjetja, opozarjajo in dodajajo, da so mnoga od teh podjetij v tuji lasti, zato bo to tudi negativen signal tujim investitorjem. "Med vsemi davčnimi prihodki in prispevki predstavlja davčni izplen iz okoljskih davkov več kot 10-odstotni delež, kar je že zdaj največ v EU, po okoljskih dajatvah glede na BDP pa smo z 3,82 odstotka za Dansko takoj na drugem mestu," so zapisali.
Kritični so tudi do tega, da si želi vlada boriti s sivo ekonomijo "z večjo represijo brez hkratnega zmanjšanja obremenitev gospodarstva z nižjimi davčnimi stopnjami".
Uvedba trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah bo po mnenju GZS dodatno zaostrilo razmere v še ne konsolidirani in prestrukturirani industriji pijač, ki je poleg tega še vedno v veliki meri v državni lasti. Zbrane trošarine ne bodo namenjene promociji zdravja, torej je učinek zelo vprašljiv, menijo.
Glede ohranitve četrtega dohodninskega razreda pravijo, da to pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. "Povsem razumljivo, da ga takšne poteze stimulirajo k odhodu v tujino. Tudi odsotnost socialne kapice destimulira način nagrajevanja razvojnih kadrov prek plače," pravijo in dodaja, da je posledica ohranjanje visoke stopnje socialne uravnilovke, beg možganov in zanemarljiv davčni izplen iz te skupine obdavčenih oseb.
GZS opozarja, da več investicij - načrtovanih je za 1,5 milijarde evrov investicij oz. petino več kot v zadnjih - ne bo dovolj za nov razvojni zagon, če vlada hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform. Največjo ceno bodo spet plačali zaposleni v gospodarstvu, opozarjajo.
Po mnenju zbornice je nujno s trajnimi ukrepi bolj skrčiti javno porabo. Sprašujejo se, koliko od obljubljenih 600 milijonov evrov bo vladi res uspelo zbrati s krčenjem porabe, "če pa je slovenska država že doslej neodgovorno nadzirala svojo javno porabo" in nato že večkrat prelila breme na gospodarstvo.