Zorčič kljubovalno: Pripravljen sem odstopiti, če bo odstopila tudi celotna vlada

Kolegij predsednika DZ je že v sredo s podporo koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in DeSUS ter poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže odločil, da poslanci NeP Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep ne bodo člani delovnih teles DZ.

Opozicija je napovedala ponoven poskus, a se včeraj niti na neformalnem posvetu niti na poznejšem kolegiju predsednika DZ niso mogli dogovoriti. LMŠ, Levica, SD, SAB in NeP za svoj predlog, ki je vključeval prerazporeditev mest v delovnih telesih, ki so jih zasedali trije nekdanji poslanci SMC, v opozicijo, ni imela potrebne absolutne večine. Člani poslanskih skupin koalicije, DeSUS in SNS so bili vzdržani, poslanca narodnih manjšin ni bilo.

Kot je opozorila vodja NeP Janja Sluga, so predlagali, da nepovezani poslanci mesta v delovnih telesih, ki so jih prej zasedali, "odnesejo s seboj", in sicer z namenom, da bi s tem povzročili čim manj nevšečnosti.

Poslanec DeSUS Branko Simonovič je dejal, da nimajo težav s tem, da poslancem NeP omogočijo delo v odborih, a pričakuje, da se bodo o tem dogovorili. Ne morejo se po njegovih besedah strinjati, da bi njihov nekdanji poslanec Lep ostal član odbora za delo, ki je za DeSUS ključnega pomena.

Po kolegiju so v večjem delu opozicije napovedali ponoven predlog za prerazporeditev mest v delovnih telesih, in sicer glede na velikost poslanskih skupin. Opozarjajo namreč, da ima SMC po tistem, ko so jo zapustili trije poslanci, 12 mest preveč. Kot je sicer opozoril predsednik DZ Zorčič, poslovnik DZ veleva, da vsaka poslanska skupina zaseda določeno število mest v delovnih telesih. Tako govorijo o tem, ali bo DZ normalno deloval ali ne.

"Danes je črn dan za slovenski parlamentarizem," je ocenil v izjavi po seji kolegija. Postopki, ki so v preteklosti potekali relativno normalno, so danes po njegovem mnenju očitno ugrabljeni zaradi interesov vladajoče koalicije.

Po Zorčičevih ocenah bodo položaj težko razrešili, saj je DZ trenutno po svoje talec večine. "Nekateri imate polna usta komunizma. A mi gremo v najslabše vrste komunizma, v enostrankarski sistem. Pogovarjamo se o demokraciji," je bil še oster Zorčič.

Koalicija, ki se včeraj ni izrekala, je sicer poskušala Zorčiča konec marca razrešiti, a neuspešno. Poskušali naj bi ponovno. Zorčič je včeraj po kolegiju povedal, da za zdaj na mizi nima takega predloga. Glede svojega morebitnega odstopa pa je dejal: "Pripravljen sem odstopiti, če je temu pripravljena slediti koalicija in odstopiti celotna vlada".

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v izjavi opozoril, da so koalicijske stranke, SNS, DeSUS in poslanca narodnih manjšin odločili, da štirje poslanci nimajo pravice sodelovati v delu zakonodajnega postopka, kar da je kršenje ustave, parlamentarne prakse in poslovnika DZ. Dodal je, da so tokrat šli poslanci DeSUS, SNS in manjšin predaleč, "saj sesuvajo demokracijo, DZ in omogočajo aktualni vladi, da škoduje državi".

"Priča smo zatonu demokracije in temu, da nekdo želi, da tudi DZ pade," še meni Golubović. Za LMŠ so vse možnosti o nadaljnjem ukrepanju odprte.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da je v tem primeru strankokracija prevladala nad demokracijo. Molk koalicije je po njegovem mnenju pokazal, da so v državi in v DZ v velikih težavah, da DZ ne bo več deloval normalno in so v pat položaju. Spomnil je, da je štirim poslancem onemogočeno sodelovanje v delovnih telesih. Po Hanovih ocenah bi predsednik republike Borut Pahor moral sklicati posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin, kjer bi se morali dogovoriti o delovanju.

Tudi po ocenah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca je včerajšnje dejanje zavrnitev temeljnih načel demokratičnosti. "DZ postaja s porušenimi razmerji podaljšek vlade, le glasovalni stroj in nepotrebna ovira za to, da vlada izpelje, kar je načrt predsednika vlade," meni. Če bodo ostali v takem položaju, kjer ima koalicija, čeprav je manjšinska, v odborih in komisijah prepričljivo večino, bo opozicija uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, tako v parlamentu kot zunaj njega, je napovedal. Morebitna obstrukcija dela DZ pa bi po njegovem mnenju pomenila, da so se vdali.

Tudi v SAB morebitni obstrukciji dela DZ niso naklonjeni, saj bi s tem dali koaliciji proste roke, da z minimalno razpravo sprejme predloge, je v izjavi dejala vodja poslancev SAB Maša Kociper. Po njenem mnenju pa so v DZ priča nevarni praksi, o kateri bi bilo treba obvestiti tudi mednarodne institucije. Kot je dejala, ne gre le za to, da se štirim poslancem odvzame pravica odločanja v delovnih telesih DZ, in za kršenje parlamentarne prakse, ampak za mnogo več. "Sedanja koalicija onemogoča delo opoziciji," svari tudi Kociprova.

Sluga pa je v izjavi ugotavljala, da se je včeraj dokončno pokazalo, "da ta koalicija skupaj s satelitskimi strankami ne misli izpustiti iz rok vseh vzvodov diktature, ki jih še drži". "Parlament po tej razpravi ni več to, kar je bil pred 30 leti, ampak postajamo vse bolj podobni Belorusiji," je ugotavljala Sluga.