Med poslanci je zavrelo zaradi RTVS, opozicija protestno zapustila sejo

Za osem članov programskega sveta RTVS, ki jih DZ imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, so imenovali Mitjo Čandra, Jurija Pavla Emeršiča, Petra Gregorčiča, Ivana Krambergerja, Žigo Kušarja, Klaro Remec, Jelko Stergel in Matevža Tomšiča. Za sklep o imenovanju programskih svetnikov je glasovalo 46, proti je bilo 42 poslancev.

Člani programskega sveta, ki jih DZ imenuje na predlog političnih strank, so postali Dejan Cesar, ki ga je predlagala poslanska skupina DeSUS, Anuša Gaši, ki jo je predlagala poslanska skupina SMC, Vane Gošnik na predlog SNS, Jožef Jerovšek na predlog SDS in Maja Lapornik na predlog NSi. Takšen sklep je podprlo 45 poslancev, eden je bil proti.

DZ je na predlog političnih strank potrdil tudi pet članov nadzornega sveta. To so Tamara Besednjak Valič, ki jo je predlagala SDS, Janez Čadež (NSi), Metka Čobec (SMC), Romana Fišer (DeSUS) in Alenka Vodončnik (SNS). DZ je njihovo imenovanje potrdil s 46 glasovi za in nobenim proti.

Sklepe o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta, ki se imenujejo na predlog političnih strank, je DZ sprejel kljub opozorilom opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev, da so nezakoniti.

Mandatno-volilna komisija je namreč kot kandidate za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS, medtem ko zakon o RTVS določa, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v DZ, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati.

O sklepih bi moral DZ glasovati že na seji 16. decembra, a se je predsednik DZ Igor Zorčič tedaj odločil, da jih ne bo dal na glasovanje. Pri tem se je skliceval na mnenje zakonodajno-pravne službo DZ, ki je ugotovila, da sklepa ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način je MVK upoštevala zakonski pogoj glede zastopanosti političnih strank. "Predlogov sklepov, za katere ni izkazano, da izpolnjujejo z zakonom določen pogoj zato tudi mogoče oceniti kot skladnih z zakonom," so zapisali v službi.

Kljub temu so se omenjeni sklepi danes znova znašli na dnevnem redu seje, saj je koalicija zahtevala sklic izredne seje s to točko dnevnega reda, Zorčič pa je tedaj na vprašanje, ali bo torej uvrstil ti dve točki na eno od izrednih sej, poudaril, da je predsednik DZ ob zahtevi za sklic izredne seje to dolžan storiti skladno s poslovnikom DZ in ustavo.

Da so sklepi nezakoniti in o njih ne bi smeli glasovati, so v opoziciji opozarjali tudi danes. Podpredsednika DZ Branka Simonoviča, ki je v tem času vodil sejo, so pozivali, naj ravna enako kot Zorčič in sklepov ne da na glasovanje. Tina Heferle je Simonoviča pozvala, naj se ne postavlja nad odločitev predsednika DZ in odločanje prestavi na čas, ko bo Zorčič o tem lahko znova odločil.

A je Simonovič številne postopkovne predloge opozicije zavrnil in zatrdil, da je bila točka uvrščena na dnevni red današnje seje, zato jo morajo zaključiti z glasovanjem. Prav tako nima poslovniških možnosti za prekinitev seje, je dejal.

Po vztrajanju opozicije je Simonovič sejo prekinil in zaprosil za mnenje zakonodajno-pravno službo. Ta je, kot je povedala njena vodja Nataša Voršič, ugotovila, da DZ v skladu z ustavo in poslovnikom DZ o predlaganih sklepih lahko odloča, ker zadeva še ni zaključena. Mnenje ZPS, ki ga je na prejšnji seji pridobil Zorčič, pa je po njenih besedah lahko podlaga za odločanje.

Ker se Simonovič za prekinitev seje ni odločil, so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP sejo protestno zapustili.