Žiga Turk: Preganjajo me, ker nočejo da bi FDV dobila konkurenco

Prepričana sta, da je vse potekalo strokovno, zakonito in brez škodljivih posledic.

Nekdanji šolski minister Turk je v sredo na glavni obravnavi na ljubljanskem okrajnem sodišču pred sodnico Tanjo Lombar Jenko dejal, da nikoli ni storil nobenega kaznivega dejanja, da nikoli ne bi zavestno sodeloval v kaki protipravni zadevi in da je takrat le izpolnjeval program vlade ter delal v korist države in študentov.

Z nekdanjim direktorjem direktorata za visoko šolstvo Rončevićem se morata braniti očitkov glede domnevno spornega razpisa za koncesije za posamezne visokošolske študijske programe februarja 2013, tik preden se je morala druga Janševa vlada posloviti od svojega položaja. Vsak svoj zagovor sta prebrala, na vprašanja pa za zdaj nista hotela odgovarjati, poroča časnik.

Rončević je v sredo dejal, da se je v letih 2012 in 2013 v medijih neprestano poskušalo kriminalizirati njegovo delo in da je bil tarča serije anonimnih ovadb, od osmih so bile na koncu vse, razen ene, zavržene. Anonimna ovadba je bila sprva uperjena samo proti njemu, šele kasneje je bil vključen tudi minister. Po Turkovem mnenju sta se znašla v postopku, zato da prihodnjih novinarjev ne bi izobraževal še kdo drug, da torej ljubljanska fakulteta za družbene vede ne bi dobila konkurence, piše Dnevnik.

Sodišče je sicer septembra lani zavrglo obtožni predlog zoper Turka in Rončevića, ki naj bi priredila pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe na način, da so jih dobile točno določene zasebne fakultete. Sodnica Ana Testen je tedaj ocenila, da okrajno sodišče sploh ni pristojno za odločanje o tej zadevi.

Tožilstvo jima očita, da sta s prirejanjem pogojev vedela, da bi fakultete po dodeljenih odločbah o koncesiji skupaj pridobile nepremoženjsko korist v vrednosti 5,1 milijona evrov. Prav zaradi tega je sodnica menila, da gre za protipravno premoženjsko korist, in ne več nepremoženjsko.

Tako je ocenila, da se v tem primeru ne upošteva več prvega odstavka člena kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi uradnega položaja, po katerem grozi eno leto zapora, ampak gre za tretji odstavek istega člena. S tem odstavkom je zagroženih pet let zapora in torej pristojnost pade na okrožno sodišče.

Na sklep o zavrženju obtožnega predloga so se pritožili vsi, višje sodišče pa je odločilo, da je za zadevo pristojno okrajno sodišče. Tako bi se morala glavna obravnava začeti 15. junija, a jo je sodnica Lombar Jenkova preložila na 5. julij.