POP TV je te dni namreč poročal, da je do večine svojih nepremičnin prišla tako, da se je kot lastnik vpisala na nepremičnine, ki jih je prej upravljala Zveza komunistov. Po poročanju POP TV so bile v prejšnjem sistemu te nepremičnine družbena, torej skupna last. Zato se postavlja vprašanje, kako se je lahko kot lastnik nanje vpisala takratna Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove (ZKS - SDP) oz. sedanja SD.
Ob tem televizija navaja sklep ustavnega sodišča iz leta 1992, po katerem nepremičnine, s katerimi je upravljala Zveza komunistov, ne morejo postati lastnina ZKS - SDP: "... družbena sredstva, s katerimi je upravljala kot družbenopolitična organizacija, niso postala njena lastnina. Takih določb o preoblikovanju družbene lastnine v premoženje političnih organizacij zakon o političnem združevanju nima." Ustavni sodniki so to sicer zapisali v sklepu, s katerim so zavrnili pobudo za oceno ustavnosti dela stanovanjskega zakona.
Na vprašanje, zakaj je bila po njihovem mnenju do premoženja Zveze komunistov Slovenije upravičena stranka, ne pa država, je glavni tajnik SD Dejan Levanič za STA odgovoril, da je njena naslednica - stranka obdržala svojo lastnino, ki da je nesporna na teh nepremičninah, medtem ko je vrnila družbena sredstva, med katerim je bilo nekaj tudi premoženja.
Last ZKS so bili po njegovih navedbah denimo prostori na Tomšičevi ulici, kjer so zdaj prostori DZ in jih je stranka pozneje zamenjala za stavbo na Levstikovi, kjer je danes sedež SD. Po pojasnilih SD je imela ZKS zgradbo na Tomšičevi 5 v lasti na podlagi menjalne pogodbe med takratno Komunistično partijo Slovenije in vlado Ljudske republike Slovenije iz leta 1949. Istega leta je bila lastninska pravica ZKS (tedaj z nazivom KPS, leta 1990 preimenovana v ZKS-SDP oz. SDP) tudi vpisana v zemljiško knjigo. Podatke za druge nepremičnine, tudi vpise v zemljiško knjigo, SD še pridobiva.
Stavka nekdanjega Centralnega komiteja ZSK na Tomšičevi 5 v Ljubljani.
Hkrati pa je POP TV sprožila tudi vprašanje, ali je sedanja SD dejansko pravna naslednica ZKS, pri čemer med drugim navaja, da na ministrstvu za notranje zadeve dokazil o pravnem nasledstvu nimajo, ker vodijo register šele od leta 1994. Pred tem so ga vodile občine, v katerih so imele stranke sedež.
V stranki SD pa poudarjajo, da se je SDP leta 1990 zgolj preimenovala iz Zveze komunistov Slovenije, februarja leta 1990 najprej v ZKS - SDP in novembra 1990 v SDP. Do združitve v ZLSD leta 1993 pa je šlo za torej isti pravni subjekt, ki je zgolj nekajkrat spremenil naziv. Ob tem navajajo še, da je osnovna pravna podlaga v njihovem pravnem nasledstvu stranke SDP na podlagi petega poglavja sporazuma iz leta 1993 o združitvi strank SDP Slovenije, Delavske zveze in SDU Slovenije v stranko ZLSD. Ta sporazum po njihovih navedbah določa, da je ZLSD pravni naslednik vseh združenih strank. ZLSD pa se je leta 2005 le preimenovala v SD.
"Nimamo težav s tem, da si vsi pogledajo podatke in na tej podlagi bo jasno razvidno, da je bila lastninska pravica do vseh nepremičnin pridobljena na legalen način," je za STA zatrdil Levanič.
Dodal je, da nimajo težav s tem, da te zadeve transparentno raziskujejo še naprej, nekatere zadeve pa so po njegovih navedbah še v sodnih postopkih in je treba počakati na odločitve sodišča, ki da jih bodo vsekakor spoštovali. Šlo naj bi za odločanje sodišča glede lastninske pravice za dve stavbi, med drugim v Novi Gorici.
"Ta trenutek je za nas pomembno, da je jasno pravno nasledstvo, iz katerega izhaja tudi lastninska pravica. Tu je zadeva nesporna in zelo transparentna," je prepričan.
Ciril Ribičič, ki je bil predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ko se je ta februarja 1990 odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije in se v pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji preimenovala v Stranko demokratične prenove, danes za STA zadev ni želel komentirati.
