Cerar je v izjavi za medije po dopoldanskem srečanju s Pahorjem, kjer ga je spremljala tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, pojasnil, da koalicijska pogajanja v teh dneh potekajo na bolj vsebinski ravni. Do konca tedna pričakuje takšne obrise koalicije, ki bodo dovolj trdna osnova za to, da preidejo v zaključno fazo pogajanj, ki bodo po njegovih besedah potekala še do konca meseca in po potrebi tudi pozneje.
Najverjetnejši novi mandatar se je popoldne sestal s predstavniki NSi in SD. Odločitev NSi, ali nadaljujejo pogajanja za vstop v koalicijo, bo znana v sredo, ko bo zasedal izvršilni odbor.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je po včerajšnjem srečanju z vodstvom SMC pojasnil, da še ne ve, kakšna bo odločitev odbora. Včeraj so se namreč pogovarjali o tistih stvareh, ki jih na prejšnjih pogajanjih niso uspeli odpreti, danes pa od SMC pričakujejo čistopis sporazuma.
Tako še ne vedo, katere stvari oziroma dele programa NSi bodo v SMC upoštevali in katere ne, na podlagi čistopisa pa bodo v sredo tudi sprejeli odločitev. Bo pa Tonin v sredo, ko bodo predstavniki NSi odšli na posvetovanja k Pahorju glede mandatarja, povedal, da si kandidat zmagovalne stranke zasluži poizkus mandatarstva.
Na vprašanje, ali s SMC ne gredo več "eden proti Mariboru, drugi proti Kopru", kakor so se v NSi izrazili po pogajanjih prejšnji teden, je Tonin odgovoril, da morda pri določenih temah še vedno gredo. Pri katerih, ni razkril.
Predsedujoči SD Dejan Židan je po usklajevanjih s SMC ocenil, da gredo pogovori v pravo smer, tudi socialdemokratsko. Drugi osnutek koalicijskega sporazuma, ki ga pričakujejo danes, bo sicer osnova za stališče, ki ga bo SD v sredo zastopala pri predsedniku države Pahorju, ter osnova za podporo SD najverjetnejšemu novemu mandatarju Miru Cerarju.
Po Židanovih besedah si Cerar še vedno prizadeva, da bi bila koalicija čim širša, vključno z NSi. Pri tem ima najverjetnejši novi mandatar tudi podporo SD, je zagotovil.
A je obenem tudi povedal, da socialne kapice, ki jo sicer zagovarja NSi, v osnutku koalicijske pogodbe ne bo. Po njegovem prepričanju je to instrument, ki bi razgrajeval socialno državo, saj da bi "bogataška kapica" v pokojninski blagajni povzročila od 60 do 250 milijonov evrov manka, kar bi pomenilo zahtevo po novi pokojninski reformi.
Tako tudi ne bo delne socialne kapice, ki jo zagovarja SMC. Kot je ocenil Židan, bi ta pomagala le enemu odstotku ali petim odstotkom najbogatejših ljudi. Ob tem razume predstavnike menedžerjev, ki "se borijo, da bi bili njihovi osebni dohodki manj obdavčeni", a Židan predlaga manj "egoizma" in razmislek o državi kot celoti. Tako verjame, da je večina ljudi v Sloveniji spoznala, da razprava o socialni kapici ni bila umestna.
Je pa predsedujoči SD poudaril, da so pripravljeni na razpravo, kako v srednjeročnem obdobju, ko bo finančno stanje to dopuščalo, razbremeniti plače preko dohodninskih razredov.
Židan pričakuje, da bodo od prihodnjega ponedeljka dalje koalicijsko pogodbo usklajevali po ekspertnih skupinah, konec prihodnjega tedna pa se pogovarjali tudi že o kadrih. Neuradno je sicer slišati, da stranko SD zanima gospodarski resor, prav tako kot tudi NSi, vendar je Židan zagotovil, da se o kadrovanju za zdaj še ne pogovarjajo.
Danes Cerarja čakajo še usklajevanja z DeSUS in ZaAB. Obenem se nadaljujejo tudi posvetovanja s poslanskimi skupinami. Danes so v njegov urad vabljeni predstavniki SDS in DeSUS, v sredo pa še predstavniki SD, ZL, NSi, ZaAB in poslanska skupina narodnih skupnosti.
Pahorju je Cerar včeraj predstavil nekaj temeljnih informacij o poteku koalicijskih pogajanj. A ob tem poudarja, da želi Pahor sam oblikovati svoje stališče v neposrednem pogovoru s predstavniki drugih poslanskih skupin. Vsekakor pa je predsednik republike po Cerarjevih besedah izrazil namero, da predlaga za mandatarja predsednika stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov.
Po Cerarjevem mnenju je realno pričakovati, da bi vlada lahko nastopila funkcijo v drugi polovici septembra. Ob tem dodaja, da je to težko oceniti, ker gre za zahteven proces. Si bodo pa prizadevali - to je tudi izrecna namera predsednika države - da bi do vlade prišli čim prej, brez odlašanja. Vsi namreč ocenjujejo, da je treba čim prej sestaviti polno operativno vlado, da bo lahko vodila državo naprej in bo Slovenija na tem področju spet v celoti opravilno sposobna, tako doma kot nasproti tujini.