Izjava ZZR:
Poziv Zbora za republiko pristojnim, da ukrepajo zoper odgovorne v zvezi z nezakonitim imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS
Javnost je bila v zadnjih treh letih že večkrat obveščena o nezakonitem delovanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in ministra za pravosodje Aleša Zalarja ob imenovanju nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega tožilstva, ki sta ga zagrešila 9. 2. 2012, ko je prvi podal nezakonit predlog, drugi pa izdal nezakonito odločbo o imenovanju. Glede na usklajeno nezakonito in hitro ravnanje je mogoče domnevati, da je nezakonito imenovanje Boštjana Škrleca rezultat usklajenega delovanja Zvonka Fišerja, Aleša Zalarja in Boštjana Škrleca.
Nova vlada, ki je svoj mandat nastopila en dan po tem imenovanju, je takšno ministrovo imenovanje po nadzorstveni pravici razveljavila, novi minister pristojen za državno tožilstvo pa je nezakonit predlog generalnega državnega tožilca zavrnil. Zoper takšno odločitev je Boštjan Škrlec na Upravno sodišče RS vložil tožbo in sodišče je v decembru 2012 njegovo tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da sta minister Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer z nezakonitim kombiniranjem dveh različnih postopkov možne postavitve generalnega direktorja povsem očitno izigrala zakon. Sodišče je takšno njuno ravnanje označilo kot samovoljo pri izvrševanju oblasti. Zapisalo je, da so zakonske določbe jasne in jih ni mogoče interpretirati na način, kot sta to storila generalni državni tožilec in minister v predlogu za imenovanje oziroma v odločbi o imenovanju generalnega direktorja. Z nezakonitim kombiniranjem dveh različnih postopkov sta drugim morebitnim kandidatom onemogočila kandidiranje, saj je bilo imenovanje Škrleca opravljeno brez javnega razpisa in brez poziva državnim tožilcem k prijavami.
Aleš Zalar ni več minister. Zvonko Fišer je še vedno generalni državni tožilec. Boštjan Škrlec, ki ga je vlada tik pred zaključkom njenega mandata imenovala še za višjega državnega tožilca, je še vedno državni tožilec, opravlja pa tudi naloge generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Oba torej zasedata funkciji na državnem tožilstvu. Za delovanje pravne države bi bilo nujno, da bi prevzela odgovornost za svoja ravnanja in v skladu z demokratičnimi standardi odstopila s položajev v državnem tožilstvu. Ker prostovoljno očitno ne bosta odšla, pozivamo vse pristojne - vključno z državnotožilskim svetom in predsednikom Vlade - da nemudoma sprožijo ustrezne postopke in oba razrešijo z njunih funkcij v državnotožilski organizaciji ter s tem preprečijo še nadaljnje padanje ugleda pravosodnih ustanov ter vzpostavijo demokratične standarde odgovornosti za nezakonito ravnanje.
Zbor za republiko