Upravno sodišče odpravilo ugotovitve KPK v zadevi Škrlec; v KPK napovedujejo pritožbo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč 10. aprila sporočila, da so pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovili, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi tega poročila vložila tožbo na upravno sodišče.

Kot so za STA pojasnili na KPK, je sodišče zapisalo, da je KPK Fišerju kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.

Fišer je zahteval tudi umik poročila s spletne strani KPK, čemur pa sodišče ni ugodilo, so še pojasnili na KPK. Fišer in Zalar sta z začasno odredbo že vmes dosegla umik poročila s spleta, a je vrhovno sodišče začasno odredbo o zadržanju ugotovitev razveljavilo.

Poročilo KPK je sprožilo javno razpravo predvsem o Fišerju. Državnotožilski svet je maja obravnaval poročilo o očitanih mu kršitvah in sklenil, da ne bo predlagal njegove razrešitve. Zadeva je prišla tudi na dnevni red DZ. Kljub pozivom k odstopu je Fišer vseskozi vztrajal, da tega ne bo storil.

Odločitev upravnega sodišča potrjuje, da postopek sprejemanja zaključnih ugotovitev KPK ni ustrezal načelom poštene obravnave, so navedli v uradu generalnega državnega tožilca. S tem se po njihovem mnenju potrjuje, da ugotovitve komisije ne ustrezajo resnici, kar so vseskozi poudarjali.

"Ponovno se je pokazala pomanjkljivost veljavnega pravnega okvira, v katerem deluje KPK, ki ne zagotavlja poštenega postopka," so v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA zapisali v Fišerjevem uradu.

"Z javno izpostavitvijo domnevnih nepravilnosti, domnevno ugotovljenih v nezakonitem postopku z odrekanjem ustavno zagotovljenih pravic, se posameznikom, pa tudi pomembnim državnim organom povzroča nepopravljiva škoda," so poudarili.

Ne glede na sedanjo odločitev upravnega sodišča na tožilstvu štejejo, da je zadeva zaključena. O vsebinskih posledicah ugotovitev KPK je namreč že odločal Državnotožilski svet. Odločitev upravnega sodišča po oceni urada potrjuje pravilnost ugotovitev Državnotožilskega sveta, da kršitve, ki jih zatrjuje KPK, niso imele škodljivih posledic in da je generalni državni tožilec ravnal v dobro tožilstva.

Tudi nekdanjega pravosodnega ministra Zalarja odločitev upravnega sodišča ni presenetila. Kršitve, ki jih je naredila komisija tako pod vodstvom Gorana Klemenčiča kot Borisa Štefaneca, so tako očitne, da tega ne bi moglo prezreti nobeno sodišče, je dejal za STA.

"Poslovnik, ki si ga je predpisala komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, je v neskladju z ustavo in zakonom, sodišče pa je odklonilo njegovo uporabo," je povedal.

Sodišče je poleg tega po njegovih besedah jasno povedalo, da KPK "ne more zlorabljati pravic postopka tako, da prizadetim pošlje osnutek svojih ugotovitev v izjasnitev, dokazni postopek pa po tej izjasnitvi dopolnjuje in prizadetih o tem ne obvesti". "Zatem izda nove ugotovitve, o katerih se prizadeti sploh ni mogel izreči," je pojasnil.

To je po njegovih besedah zloraba pravil, tako da je odločitev sodišča logična.

S sistemskega vidika pa primeri, ko vse odmevnejše zadeve, ki jih je vodil KPK, zaporedoma padajo na sodiščih zaradi procesnih kršitev, vzbujajo dvome, meni Zalar. Zakon o preprečevanju korupcije je slab, razlage in razumevanja obstoječih zakonskih določb s strani vodilnih v KPK pa so sprevržene, je poudaril.