Medtem ko Šarec Tankovega govora ni komentiral, pa je nekdanji predsednik države Milan Kučan po poročanju portala Topnews dejal: »To je tipičen govor za strankarsko proslavo, o enotnosti pa v tistem govoru ni bilo niti sledu.«
Tanko se je v svojem govoru najprej spomnil na čase osamosvajanja in nadaljeval o razsutju Demosa, grajal je levičarske vlade in hvalil Janševi vladi, kritičen je bil tudi do pravosodja, zlasti blokade parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje policiste, tožilce in sodnike, ki so bili vpleteni pri kazenskem pregonu nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
»V zadnjih desetih letih, po letu 2008, je Slovenija začela stagnirati. V tem obdobju so večino časa prevladovale stranke s tako imenovanimi novimi in politično neobremenjenimi obrazi, torej politiki in stranke brez politične kilometrine, brez občutka, kako se upravlja z državo in brez mednarodnih povezav, torej stranke za en mandat. Iz vzorne članice, tako so nas pred letom 2008 upravičeno označevale članice EU in so nam zaradi tega kot prvi novi članici dodelili tudi vodenje EU, smo postali obrobna članica skupnosti, ki je v slabih odnosih z vsemi sosedi. Zapravili pa smo ves politični in gospodarski kapital. Prehitevajo nas članice iz Vzhoda, ki so bile po standardu še leta 2008 daleč za nami. In samo tri levičarske vlade z novimi obrazi so bile dovolj za tak zdrs.«
Po letu 2008 je bila odpravljena tudi Demosova praksa, da se aktualna izvršna politika dogovori ali vsaj dogovarja glede temeljnih političnih zadev z opozicijo. Ko so v tem obdobju prevladovale levičarske stranke, so izključevale sodelovanje z opozicijo, v kratkem času enega leta, ko je vlado vodila SDS, pa so sodelovanje zavračale. Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so po nepotrebnem močno delile slovensko javnost in močno škodile državi.
Čeprav se je z mnogočem v Tankovem govoru mogoče strinjati, je vendarle nenavadno, da je proslavo ob dnevu, ki naj bi združeval Slovence različnih političnih prepričanj, zlorabil za politični obračun z aktualno vlado in levo politično opcijo.
Taka je bila odločitev za arbitražo, taka je tudi odločitev za tožbo Hrvaške, za podpis Marakeškega sporazuma, taka je odločitev za nezavarovanje južne meje in omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla. Ilegalci so huda varnostna grožnja za Slovenijo in Evropo. Priča smo hudim ekscesom ilegalcev. Se kdaj vprašate, kako lahko ljudje, ki bežijo iz svojih dežel zaradi vojn in nasilja, na evropskih tleh zablestijo prav z brutalnimi nasilnimi dejanji?
Oblast naših človekovih pravic in pridobitev evropske civilizacije ne varuje. Namesto za ustvarjanje in razvoj se čedalje več sredstev namenja za nastanitve ter socialne in druge pravice – privilegije ilegalcev. Marsikateri od teh ima na naših tleh boljši standard kot naši državljani, ki ustvarjajo ali so ustvarjali za naše skupno dobro. Ilegalci ne trpijo zaradi čakalnih dob v zdravstvu in nimajo nobenih nastanitvenih težav v domovih.«
Prav tako je bil kritičen do aktualne vlade Marjana Šarca: »Tudi vlada s svojimi odločitvami ne prispeva k vladavini prava. Načrtno neizvajanje odločb ustavnega sodišča, s katerimi bi se popravile krivice, ali načrtno sprejemanje zakonov, pri katerih vsi pristojni opozarjajo, da gre za kršitev ustave, pri čemer vladni predstavniki ustavno spornost celo javno priznajo, vladne blokade nadzora nad obveščevalnimi službami, sklicevanje Sveta za nacionalno varnost (SNAV) brez predstavnika največje opozicijske stranke, kažejo na napuh, aroganco in nekompetentnost. Pa tudi, da se pravna država sistematično ruši. Tako se ohranja temeljni postulat razdvajanja na naše, privilegirane, kasto in ostale, ki s(m)o potrebni samo za plačevanje davkov.«
Čeprav se je z mnogočem v Tankovem govoru mogoče strinjati, je vendarle nenavadno, da je proslavo ob dnevu, ki naj bi združeval Slovence različnih političnih prepričanj, zlorabil za politični obračun z aktualno vlado in levo politično opcijo. Predstavljajmo si, da bi predsednik DZ Dejan Židan, ki je tudi prvak SD, ali kdo drug iz leve političen scene v svojem govoru na kakšni državni proslavi napadel največjo opozicijsko stranko in njene politične poteze, o katerih imamo različna mnenja. Sledilo bi neverjetno zgražanje v SDS, verjetno bi romala tudi kakšna pisma v druge članice EU in skupne institucije.
