Prvi trije so bili gostje, Marjan Podobnik pa je vnovič prevzel vodstvo stranke, ki jo je vodil v času od 1992 do 2000, ko je stranka dosegla svoj največji volilni uspeh; na volitvah 1996 skoraj dvajset odstotkov glasov.
Na kongresu SLS je zadišalo po devetdesetih letih, ko so pomladne stranke dosegale polovico slovenskega političnega prostora. To, kar je danes ostalo od njih, je bleda senca njihove nekdanje slave. Največja med njimi SDS je na zadnjih volitvah prejela 25 odstotkov glasov, toda kljub zmagi z veliko razliko ji ni uspelo sestaviti vlade. Janez Janša že 25 let vztraja na njenem čelu.
Nekdanji prvak SKD Lojze Peterle se je podal v evropski parlament, kjer je poslanec že od prvih evropskih volitvah v Sloveniji leta 2004 in se namerava še četrtič potegovati za evropskega poslanca. Ivan Oman je že dolgo v penziji, njegov zet Marjan Podobnik pa je v politiki vstal od mrtvih. Pred dvema letoma so ga po sporu s takratnim predsednikom Markom Zidanškom izključili iz stranke, nato pa je SLS na volitvah dosegla nižji rezultat in se od parlamenta še bolj oddaljila.
Novi, neznani obrazi se SLS niso obrestovali. Verjeti je, da bi prav Podobnik lahko stranko vrnil v državni zbor, saj še vedno ima karizmo pomladnega voditelja. Če je vrnitev uspela Zmagu Jelinčiču, zakaj ne bi Marjanu Podobniku? Z SLS v parlamentu pa bi bila tudi vlada lahko drugačna: ne nujno desnosredinska, vendar pa bi imela NSI skupaj z SLS več poguma za vstop v vlado Marjana Šarca, da bi jo nagnili bolj v desno in tako ne bi bila talka gospodarstvu sovražne Levice.
V Sloveniji je sicer še vedno precej navdušencev nad obdobjem devetdesetih let, podobno kot še vedno obstajajo navdušenci nad časom pred devetdesetimi leti, a večina živi v letu 2018. Dokler desnica tega ne bo ugotovila, ne bo imela predsednika vlade.
Zdaj se Podobnik vrača na vrh stranke skozi velika vrata, a do novih volitev je še daleč. Tudi če mu bo uspelo SLS vrniti v parlament, bo ostala majhna stranka. Devetdeseta so zdavnaj minila, takratni premier Janez Drnovšek je že desetletje mrtev, vlado pa zdaj vodi njegov imitator. Desnosredinske stranke verjetno nikoli ne bodo več zavzele polovico prostora, saj na drugi strani niso več nasledniki nekdanjega komunističnega režima.
Milan Kučan je stric v ozadju, katerega moč in vpliv vse bolj pešata. Nekoč mogočna LDS komajda obstaja in na volitvah niti ne nastopa več. Iz Združene liste je nastala SD, ki jo imajo pravoverni levičarji za premalo levo, zato so ustanovili Levico. Nove stranke, ki so nastale na pogorišču LDS, s svetom iz devetdesetih let nimajo veliko skupnega. Če so se nekoč sateliti vrteli okoli velike zvezde Milana Kučana, so zdaj, kot je izjavil celo prvak SDS, ostali brez planeta.
Kongresa SLS se je udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je navdušen nad gospodarskim programom desnih strank. Njegova želja, da bi SMC, katere član je, vstopila v desnosredinsko vlado, se ni uresničila, saj je Janša nesprejemljiv za večino politikov levo od sredine. Ker desnica sama ne more več sestaviti vlade, bo morala ponuditi mandatarja, ki mu bo uspelo pritegniti tudi nove stranke. Seveda lahko to stori le z novimi imeni.
V Sloveniji je sicer še vedno precej navdušencev nad obdobjem devetdesetih let, podobno kot še vedno obstajajo navdušenci nad časom pred devetdesetimi leti, a večina živi v letu 2018. Dokler desnica tega ne bo ugotovila, ne bo imela predsednika vlade.