Zahrbtna dvojna igra Mihe Brejca

Po izstopu iz SDS maja lani je Brejc v intervjuju za Delo razložil, da je za Janšo morda postal problem zaradi svoje odločitve iz julija 2008, da se umakne iz aktivne politike. Janšo je to po njegovih besedah ujezilo ali užalilo, ker na njegovo vztrajanje leta 2008 ni hotel kandidirati za državni zbor. Brejc je tedaj tudi povedal, da ne misli ponovno kandidirati za Evropski parlament in da je čas, da po treh podpredsedniških mandatih v SDS ta položaj prevzame nekdo drug. Poleg tega naj bi mu Janša zameril še nekaj: »Morda ga je motila neodvisnost Inštituta Janeza Pučnika, kjer sem bil soustanovitelj in predsednik sveta. IJP je deloval kot neodvisna institucija, katere glavni cilj je bila promocija demokratične politične kulture. Zadnji dve leti smo bili deležni kritik vodstva SDS.«

Janšo smo prosili za komentar Brejčeve razlage, zakaj je ta postal zanj problem. Pravi, da je Brejc postal vprašljiv za SDS takrat, ko je s svojim zetom ustanovil DL, katere namen je bil preprečiti volilno zmago SDS na predčasnih volitvah 2011. To pa je stranki prikrival do zadnjega. Čeprav je bil član izvršilnega odbora SDS, je že avgusta 2011 novačil kandidate za hipotetično Virantovo listo tudi med člani SDS. Po ustanovitvi Virantove liste so mnogi člani SDS, ki so bili evidentirani za državnozborske volitve, dobivali klice s ponudbo, ali bi kandidirali na njegovi listi. S seznamom kandidatov so bili seznanjeni samo člani izvršilnega odbora SDS, opozarja Janša. Glede Inštituta Jožeta Pučnika pa je pojasnil, da je bil v času Brejčevega vodenja popolnoma neodvisen od SDS, razen v finančnem smislu, saj je SDS financirala večino njegovih aktivnosti.

V zvezi z Brejčevo razlago, da se je leta 2008 odločil za umik iz aktivne politike, smo izvedeli, da ni bilo čisto tako. Najprej je res dejal, da ne bo nastopil na evropskih volitvah leta 2009, toda nato si je premislil, a očitno prepozno.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.