Višja državna tožilka Dragica Kotnik je ljubljansko okrajno sodnico Metko Popivoda o vložitvi ovadbe na Nacionalni preiskovalni urad zaradi domnevnega obrekovanja in žaljive obdolžitve obvestila tik pred začetkom zaključnih besed na sojenju dvema policistoma. Kotnikova je policista preganjala zaradi obtožb o nevestnem delu med preiskavo tragedije, ko so trije bulmastifi do smrti pogrizli lastnika Sašo Baričeviča. Sodišče je še isti dan izreklo oprostilno sodbo.
Kotnikova je obrekovanje in žaljivo obdolžitev sodnici in trem novinarjem Dnevnika, Dela in Večera očitala zaradi sodničinih besed oziroma novinarskega poročanja z obravnave, ki je bila pred skoraj dvema mesecema in pol. Takrat je sodnica pojasnila, da mora obravnavo, na katero je vabila deset prič, preložiti.
Kot je takrat dejala Popivodova, je nekaj dni pred napovedano obravnavo najprej dobila predlog za predstavitev novih dokazov. Nato pa je tožilstvo dan pred obravnavo ob pol drugi uri popoldne na sodišče posredovalo predlog za izločitev sodnice.
Predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk je zahtevo kmalu zatem tudi obravnavala in jo zavrgla. Nato pa so s specializiranega tožilstva še isti dan, ko sodišče uradno ni več poslovalo, posredovali še prošnjo za preklic naroka, saj da je Kotnikova na bolniškem dopustu. O dogajanju na sodišču je poročalo več medijev.
Vrhovno državno tožilstvo je o ovadbi, ki jo je zoper sodnico, "morebitne neznane sostorilce" in trojico novinarjev vložila Kotnikova, obveščeno le iz medijev, so včeraj razložili za STA. A kot pravijo, tudi sicer ne morejo komentirati kazenskih ovadb. O vsaki kazenski ovadbi odloča pristojni državni tožilec in je pri svoji odločitvi samostojen ter vezan na ustavo in zakon, so pojasnili in dodali, da ni nič drugače v primeru, ko ovadbo poda drug državni tožilec.
Vendar so na vrhovnem državnem tožilstvu hkrati izpostavili, da je generalni državni tožilec Zvonko Fišer glede ravnanja tožilke Kotnikove disciplinski tožilki doslej podal dve zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. In v obeh primerih je bil disciplinski postopek tudi uveden, so včeraj potrdili.
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je zaposlena ovadena sodnica, ovadbe sicer niso želeli komentirati, saj da bo o njej odločal pristojni organ. Kot so pojasnili, zakon o kazenskem postopku določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in na kakšen način lahko to stori. "Neobičajno pa je, da tožilec pred koncem glavne obravnave razpravljajočemu sodniku izroči v vednost ovadbo, ki jo je vložil zoper njega zaradi vodenja kazenskega postopka," so dodali.
Da je ovadba tožilke Dragice Kotnik zoper sodnico in tri novinarje neresna in neprimerna, so za STA ocenili v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Čeprav je po njihovem mnenju zelo verjetno, da bo ovadba zavržena, se jim zdi, da je v delu, ki se nanaša na novinarje, videti kot pritisk na svobodo tiska.
V upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije (DNS) pa pričakujejo, da bo ovadba, ki je po njihovem neprimeren pritisk na neodvisno delo novinarjev, zavržena.
Obe novinarski organizaciji imata tudi pripombe na obstoječo zakonodajo, ki kriminalizira dejanja zoper čast in dobro ime. Po mnenju DNS to predstavlja nepotrebno breme novinarstvu ter "še eno od metod discipliniranja novinarjev in urednikov, ki vodijo v samocenzuro", hkrati pa imajo prizadeti po mnenju društva sicer dovolj učinkovitih možnosti za zaščito njegovih pravic.
Že tako lahko nekdo, ki meni, da sta bila prizadeta njegova čast ali dobro ime, "poleg uveljavljanja široke pravice do odgovora in popravka", svojo pravico uveljavlja tudi v okviru civilnega prava z odškodninsko tožbo ali uveljavlja civilne sankcije, kot je denimo objava opravičila, so pojasnili v društvu.
Spomnili so tudi, da se prizadeti lahko obrnejo tudi na Novinarsko častno razsodišče, ki na podlagi Kodeksa novinarjev Slovenije presoja etičnost ravnanja novinarjev in spoštovanje profesionalnih standardov.
DNS zato vlado poziva, naj ustrezno spremeni kazenski zakonik, ZNP pa je šel še korak dlje in že dvakrat predlagal spremembo kazenskega zakonika tako, da ne bi bil več mogoč kazenski pregon novinarjev na pobudo državnih in občinskih organov ter uradne ali vojaške osebe.
Po sedanji ureditvi lahko vsi našteti državnemu tožilstvu predlagajo pregon zoper tiste, ki naj bi posegli v njihovo čast in dobro ime pri opravljanju svojega dela, tožilstvo pa lahko po lastni presoji kazensko preganja novinarje in to na stroške države, opozarjajo v ZNP. Menijo, da bi morali ti organi, kadar se zaradi novinarske kritike čutijo razžaljene, kazenske postopke sprožiti na zasebno pobudo in lastne stroške.
Na pravosodnem ministrstvu so jih zavrnili tako v času ministrovanja Aleša Zalarja kot v sedanjem mandatu, ko ministrstvo vodi Senko Pličanič.