Novinarska društva obsojajo zahtevo tožilstva za pregon novinarjev Mladine

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) zahtevo tožilstva razume kot "grob in nedopusten poseg v svobodo govora". Po njihovih navedbah je bila objava odločbe urada za varstvo konkurence v nespornem javnem interesu, saj je razkritje onemogočilo netransparenten prevzem Večera ter razkrilo "sporno in očitno nezakonito odločanje" urada.

Kot navajajo v DNS, se je uredništvo Mladine zavedalo, da lahko odločba vsebuje poslovne skrivnosti, a se je za objavo kljub temu odločilo, saj bi imela po njihovi oceni izvršitev sklepa urada za posledico več kaznivih dejanj. Ti sumi so se kasneje potrdili s tožbo Večerovih novinarjev, z ugotovitvami protikorupcijske komisije in odločitvijo ministrstva za kulturo, ki ni soglašalo s prevzemom, so še poudarili.

Tako v DNS izražajo začudenje nad "vztrajnostjo tožilstva" in dodajajo, da je kazenski pregon novinarja zaradi "razkrivanja očitnih nepravilnosti delovanja državnih organov" v nasprotju z načeli neodvisnega nadzora oblasti, svobode govora in demokracije. Tožilstvo zato pozivajo, naj "nemudoma odstopi od pregona Mekine".

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je za STA pojasnil, da so že lani pozvali takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, naj v spremembah kazenskega zakonika ustrezno popravi določbo o izdaji tajnih podatkov, da kazenski pregon novinarjev zaradi same objave ne bo več mogoč.

Za izdajo tajnih podatkov bi po mnenju Kršinarja morale odgovarjati pooblaščene uradne osebe, ki so jih dolžne varovati. Odgovora na poziv pa v ZNP niso prejeli, zato ga tokrat zgolj ponavljajo in naslavljajo na sedanjega ministra Senka Pličaniča.

Tudi v aktivu in zastopstvu novinarjev Večera pozivajo tožilstvo, naj opusti pregon Mekine. Začudeni so predvsem nad potezo tožilca Boštjana Valenčiča, saj preganja "avtorja, ki je priskrbel enega od ključnih elementov v vseh pogledih sporne, nepravične in mešetarske kupčije". "Pričakovali bi, da organi pregona prepoznavajo prizadevanja za učinkovito pravno državo," so zapisali.

Po njihovem mnenju je namreč prav ravnanje Mekine pripomoglo k pravičnemu razpletu poskusa spornega prevzema Večera. Če ne bi bil postopek prodaje Večera ustavljen, bi se "skoraj gotovo" zgodilo kaznivo dejanje, so prepričani, vendar ne na strani novinarstva, temveč "nekje drugje".

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je za STA povedala, da se poslovne skrivnosti ne sme enačiti s tajnostjo podatkov, zato v uradu pooblaščenca niso pristojni za omenjeni primer. Kot tajni dokumenti so lahko označeni le tisti, ki jih kot takšne klasificira zakon o tajnih podatkih.

Postopek nekega organa, kot je denimo urad za varstvo konkurence, v takih primerih sicer ne more uporabljati zakona o tajnih podatkih, lahko pa uporablja druge zakonske elemente za zaupnost podatkov. "Če državni organ prevzame v posest poslovno skrivnost, mora z njo ravnati skladno z zakonom o gospodarskih družbah in v takšnih primerih tak podatek - če ustreza tem atributom in ne prevlada javni interes, ni informacija javnega značaja," je dejala Pirc Musarjeva.