Mamić: Ni normalno, da pravosodje preganja novinarje, ki pišejo o zgodovinskih dejstvih

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je danes predobravnavni narok v kazenskem postopku zoper Kršinarja in Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Kot je na novinarski konferenci opozoril Mamić, ni naključje, da je narok natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču zaradi tožbe nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Po Mamićevih besedah je nevzdržno, da je novinar žrtev kazenskega postopka zgolj zato, ker je v svojem članku citiral odlomke iz knjige Rdeči horizonti, ki jo je leta 1987 v ZDA izdal pobegli nekdanji romunski general Ion Pacepa, knjiga pa je bila tri leta pozneje prevedena v slovenščino. Priča smo nenormalnemu položaju, ko pravosodje preganja novinarje, ki pišejo o zgodovinskih dejstvih, je poudaril.

Mamić je ocenil, da odnos pravosodja do novinarjev vse bolj spominja na 80. leta prejšnjega stoletja. Kot je dejal, se sodišče očitno zaveda, da imajo tožniki veliko denarja in si lahko brez težav privoščijo tovrstne kazenske pregone, novinarji pa si ne morejo plačati obrambe. Predsednik ZPN je zato izrazil obžalovanje, da sta kazenska postopka zoper Kršinarja in Lavreta naletela na ignoranco velikega dela medijev.

Poleg enotnega glasu novinarjev proti teptanju ustavne pravice svobode govora Mamić pričakuje tudi glas pisateljev in kulturnikov.

Kršinar je spomnil, da je januarja v Reporterju pisal o zločinih nekdanje jugoslovanske tajne službe na podlagi arhivskega gradiva, ki ga je javno predstavil Roman Leljak. Citiral je tudi odlomke iz Pacepajeve knjige, v kateri avtor opisuje tudi dogovore med Titom in Ceausescujem v zvezi z ugrabitvami in likvidacijami političnih nasprotnikov. Pacepa sicer navaja, da je Tito Ceausescuju ponujal krvave usluge Gorenca.

Po Kršinarjevih besedah tudi ni naključje, da Gorenca zastopa odvetniška pisarna Mira Senice, Zemljariča pa odvetnik Marko Kosmač, ki se je kot odvetnik kalil pri Senici. Kot je dejal, je zato v Gorenčevi in Zemljaričevi tožbi najti povsem enake stavke, kar naj bi potrjevalo usklajenost obeh tožnikov.

Medtem ko v Münchnu poteka sojenje proti nekdanjim načelnikom hrvaške in jugoslovanske Udbe zaradi udbovskih umorov v Nemčiji, so v Sloveniji na zatožni klopi novinarji in publicisti, ki pišejo o zločinih nekdanje jugoslovanske komunistične tajne službe, je opozoril Kršinar. Po njegovih besedah so se nekdanji pripadniki Udbe znašli v preiskavah tudi v Avstriji, Franciji in Italiji.

Mamić in Kršinar sta še dodala, da pred časom sprejeta arhivska novela novinarjem otežuje ali celo onemogoča dostop do gradiva, ki bi ga potrebovali pri svojem delu.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil sicer 13. oktobra predobravnavni narok v tožbi, ki jo je zoper Kršinarja in Lavreta vložil Zemljarič. Očita jima razžalitev, ki pa jo novinar in fotograf enako kot v primeru Gorenčeve tožbe ne priznavata.