ZNP za spremembe kazenskega zakonika in zakona o medijih

V ZNP predlagajo, da se iz kazenskega zakonika izključi možnost kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela. Zoper novinarje tako ne bi bil mogoč kazenski pregon za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje...).

Kot so zapisali, za te primere namreč domnevni oškodovanci lahko vložijo odškodninske tožbe, "sedanja kazenska grožnja novinarjem pa ni sprejemljiva z vidika možnih pritiskov na ustavno kategorijo svobode tiska in drugih oblik javnega obveščanja".

Pri tem v združenju dodajajo, da so tovrstno dekriminalizacijo že sprejeli v nekaterih drugih državah EU, med drugim v Veliki Britaniji in na Irskem.

Podpirajo tudi nedavni predlog Društva novinarjev Slovenije za spremembo kazenskega zakonika v delu, ki zdaj omogoča pregon novinarjev, ki objavijo tajne podatke. Varovanje tajnih podatkov je namreč dolžnost državnih organov in ne novinarjev, pri čemer pa mora biti novinarska objava tajnih podatkov v javnem interesu, opozarjajo v ZNP.

A kot so dodali, tudi če medij objavi tajne podatke, ki niso v javnem interesu, povzročijo pa oškodovanje določenih oseb, naj bo takšno ravnanje novinarjev dekriminalizirano, je pa lahko temelj za odškodninsko odgovornost. Tako predlagajo, da se iz kazenskega zakonika izključi tudi kazenska odgovornost novinarjev za objavo tajnih podatkov.

Želijo si tudi spremembe zakona o medijih, ko gre za podeljevanje statusa samostojnega novinarja. Pojasnjujejo, da zakon v 22. členu določa, da se status samostojnega novinarja pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid odloči pristojni minister.

Ker gre za delovno pravni status, pri ZNP menijo, da predhodno mnenje registrirane strokovne organizacije novinarjev ni potrebno, saj 22. člen zakona o medijih že določa pogoje za pridobitev statusa samostojnega novinarja. Izpolnjevanje teh pogojev izkazuje novinar z dokazili o novinarskem delu v medijih, vpisanih v razvid medijev, in drugimi dokazili, pri čemer je mnenje katerekoli novinarske organizacije o tem popolnoma irelevantno, so zapisali.

Ministrstvu za kulturo zato predlagajo, da se s spremembo zakona predhodno mnenje novinarskih organizacij izključi iz določb o postopku pridobitve statusa samostojnega novinarja.

SPOROČILO ZNP O POBUDI OBJAVLJAMO V CELOTI

ZNP je danes, 18. decembra 2014, na ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za kulturo kot pristojna ministrstva podal pobudo za spremembo Kazenskega zakonika in zakona o medijih v delih, ki se nanašajo na kazenski pregon novinarjev in podeljevanje statusa samostojnega novinarja. Pobudo objavljamo v celoti.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) ministrstvu za pravosodje predlaga, da se s spremembami zakona iz Kazenskega zakonika izključi možnost kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela, torej zoper novinarje naj ne bo mogoč kazenski pregon za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje…). Za te primere namreč domnevni oškodovanci lahko vložijo odškodninske tožbe, sedanja kazenska grožnja novinarjem pa ni sprejemljiva z vidika možnih pritiskov na ustavno kategorijo svobode tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Tovrstno dekriminalizacijo so že sprejeli v nekaterih drugih državah Evropske unije, med drugim v Veliki Britaniji in na Irskem.

Pri ZNP podpiramo nedavni predlog Društva novinarjev Slovenije za spremembo Kazenskega zakonika v delu, ki zdaj omogoča pregon novinarjev, ki objavijo tajne podatke. Varovanje tajnih podatkov je namreč dolžnost državnih organov in ne novinarjev, pri čemer pa mora biti novinarska objava tajnih podatkov v javnem interesu. Tudi če medij objavi tajne podatke, ki niso v javnem interesu, povzročijo pa oškodovanje določenih oseb, naj bo takšno ravnanje novinarjev dekriminalizirano, je pa lahko temelj za odškodninsko odgovornost. Predlagamo, da se iz kazenskega zakonika izključi kazenska odgovornost novinarjev za objavo tajnih podatkov.

Tretji predlog spremembe zakonodaje se nanaša na zakon o medijih. Ta v 22. členu določa, da se status samostojnega novinarja pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid odloči pristojni minister. Ker gre za delovno pravni status, pri ZNP opozarjamo, da predhodno mnenje registrirane strokovne organizacije novinarjev ni potrebno, saj 22. člen zakona o medijih že določa pogoje za pridobitev statusa samostojnega novinarja. Izpolnjevanje teh pogojev izkazuje novinar z dokazili o novinarskem delu v medijih, vpisanih v razvid medijev, in drugimi dokazili, pri čemer je mnenje katerekoli novinarske organizacije o tem popolnoma irelevantno. Ministrstvu za kulturo zato predlagamo, da se s spremembo zakona predhodno mnenje novinarskih organizacij izključi iz določb o postopku pridobitve statusa samostojnega novinarja.

V skladu z navedenim vas pozivamo, da pripravite in na vladi predlagate zgoraj opisane spremembe zakonodaje, ki se dotikajo dela in statusa novinarjev.