Za predloge SLS glede nepremičninskega davka na odboru DZ ni bilo dovolj podpore

Poslanska skupina SLS je vložila zahteve za sklic izrednih sej petih odborov DZ, na katerih bodo obravnavali predlog zakona o davku na nepremičnine. Včeraj je potekala prva izredna seja na odboru za kmetijstvo in okolje.

V SLS menijo, da bi moral biti tako pomemben, sistemski zakon sprejet po rednem postopku, v katerem da bi se ga dalo izboljšati. Opozarjajo tudi na težave, ki bi jih po njihovih navedbah uveljavitev davka s prihodnjim letom prinesla ter na veliko dodatno obremenitev prebivalstva, gospodarstva, obrti, kmetov.

Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je izpostavil, da je izvirni greh davka v slabih evidencah. "Nismo apriori proti zakonu, a mora temeljiti na pošteni osnovi, izhajati mora iz pravilne ocene nepremičnine. Zakon ni evropsko primerljiv, bistveno bolj obremenjuje naše občane kot v nekaterih drugih evropskih državah. Bistvo je tudi, da v drugih državah ostane ta davek občinam," je poudaril.

Sekretarka z ministrstva za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da je obdavčevanje nepremičnin pri nas zastarelo ter da je obremenitev premoženja daleč pod povprečjem EU. Poudarila je, da je bila javna razprava pred vložitvijo predloga zakona v DZ zelo obsežna in da bi umik tega zakona iz zakonodajnega postopka pomenil korak nazaj. "Pomenil bi tudi nujnost, da se najdejo prihranki v višini 205 milijonov evrov nekje drugje, kar pomeni tudi poseg v individualne pravice," je dejala.

Izpostavila je, da so imeli pri kmetijskih zemljiščih obsežna usklajevanja in da so dosegli pomembne kompromisne rešitve. "Rezultat vseh rešitev je, da je povprečna obremenitev na kmetijsko stavbo glede na število kmetijskih stavb 4,38 evra, oz. šest centov na kvadratni meter kmetijskega objekta. Povprečen davek na hektar kmetijskega zemljišča je 14 evrov, pri gozdnih pa 2,91 evra. Vse te obremenitve po našem mnenju zagotavljajo, da kmetijska dejavnost ni obremenjena prekomerno, hkrati pa je na ekonomske zmožnosti sestavni del sistema obdavčitve nepremičnin," je pojasnila sekretarka.

Sekretarka z ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je članom odbora povedala, da so bili na ministrstvu sprva proti predlogu zakona, a da so si skozi dogovore prizadevali, da bi bile specifike kmetijstva upoštevane. "Kompromis pri davčnih stopnjah pomeni veliko nižjo davčno obremenitev, kot je bila sprava izračunana. Vsako obremenitev težko sprejemamo, a jo gledamo v luči, da ta davek prizadene vse," je dejala.

Da v Sloveniji ni absolutne lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih pa je opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. "Veliko je bilo omiljenega v zakonu, a za nas še vedno ni sprejemljiv. Vsaka obdavčitev, ki bi bila večja od trenutne, ne pride v poštev," je poudaril.

Da model množičnega vrednotenja nepremičnin ni primeren za davčno osnovo, saj se ne gleda na potencial, je opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Izpostavil je, da kmetje v svojem gozdu ne razpolagajo prosto s svojimi drevesi. "Dogovarjali smo se, dogovorili pa v samo parih točkah," je dodal.

Zvonko Lah (SDS) pravi, da bo že tako preobremenjeno kmetijstvo sedaj še višje obdavčeno kot v Avstriji. Tudi on izpostavlja, da podlaga za obdavčitev ni pravilna. "Nismo proti uvedbi tega zakona, a naj se davek uvede na luksuz in na stanovanjske objekte, kjer je izvzet minimum, ki ga družina rabi za življenje," je dejal.

"Če bom podprla davek, ga bom, ker so druge izbire, ki jih še imamo, še manj pravične. Javni sektor bi moral deliti usodo zasebnega. Tisti, ki imamo lastno streho nad glavo, lažje nosimo breme kot tisti, ki še tega nimajo," pa je prepričana Katarina Hočevar (DL).

Da v DeSUS nepremičninskemu davku niso naklonjeni, je ponovila Jana Jenko. "Smo bolj za krizni davek, a ker smo dosegli postopno uvajanje davka, bomo ta zakon podprli, ker želimo biti državotvorni," je dejala.