Humanitarne organizacije bodo oproščene nepremičninskega davka

Davka ne bo treba plačati humanitarnim organizacijam, ki imajo tak status na podlagi zakona o humanitarnih organizacijah. Kot so poudarjali v SLS, je nesprejemljivo, da bi morale te organizacije plačevati davek na nepremičnine iz sredstev, ki jih sicer namenjajo za humanitarno pomoč.

Prepričani so, da bo davčna uprava lahko brez težav preverila, ali je lastnik nepremičnine humanitarna organizacija, s čimer se bo omejila možnost zlorab. Ustrezen razvid teh organizacij se namreč vodi pri ministrstvih, pristojnih za socialo in za zdravstveno varstvo.

DZ se sicer že več ur zelo počasi prebija skozi množico vloženih dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine. Poslanci opozicije nasprotujejo praktično vsaki določbi zakona, še posebej veliko časa pa so si vzeli za razpravo o stopnjah davka za posamezno vrsto nepremičnin.

"Davčne stopnje so v temu zakonu najbolj problematične," je dejal Zvonko Černač (SDS). Po njegovi oceni so namreč nesorazmerne in nepremičnin ne obdavčujejo pošteno, pač pa bodo tisti, katerih premoženje je manj vredno in je manjše, po novem plačevali bistveno več kot doslej, medtem ko bodo bogatejši plačevali manj.

"Davčne stopnje so previsoke," je dejala Eva Irgl (SDS). Še bolj konkreten je bil Vinko Gorenak (SDS), ki je zakon označil za neodgovornega, hinavskega in grdega. "Neodgovorno je, da človeku s 300 evri pokojnine, ki danes plačuje 20 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pošlješ položnico za, recimo, 200 evrov," je dejal.

Opozicija je poskusila predvidene stopnje davka znižati, in sicer je vsaka od opozicijskih poslanskih skupin pripravila svoj predlog, kakšne naj bi bile stopnje davka za posamezne vrste nepremičnin in kateri zavezanci bi bili lahko deležni olajšav. Vendar nobeno ni bilo deležno zadostne podpore navzočih na seji.

V osnutku zakona tako ostajajo zapisane stopnje davka, kot jih je predvidela vlada. Za stanovanjske nepremičnine je denimo predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti.

Da je osnova za odmero davka posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki je bila ugotovljena z množičnim vrednotenjem nepremičnin, se zdi opoziciji sporno. Navajali so primere razkošnih nepremičnin, ki so ocenjene na izredno nizko vrednost, zaradi česar bodo lastniki plačali zelo malo davka.

Robert Hrovat (SDS) je kot primer navedel hišo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča na Golovcu, ki je ocenjena na 452.000 evrov. "Po moji logiki bi morala biti njegova hiša ocenjena vsaj na 800.000 evrov," je dejal.

V SDS so zato predlagali, da bi se vrednost nepremičnin pridobila na podlagi ocen pooblaščenih ocenjevalcev, a je bil predlog zavrnjen.

Če bo menil, da ne vsebuje nepravilnih podatkov o nepremičnini, se bo lastnik sicer lahko na odločbo o odmeri davka pritožil. Davčna uprava bo pritožbo posredovala geodetski upravi, ta pa bo na terenu opravila ponovno cenitev z geodetskim inšpektorjem.

Stanovanja, v katerih lastniki ne bivajo, bodo obdavčena po nekajkrat višji stopnji, a še vedno nižji, kot pa je predvidena za poslovne in industrijske objekte. To se zdi Francu Brezniku (SDS) nerazumljivo. "Po vaši etiki bo torej drugi, tretji, peti in deseti vikend v Gozd Martuljku ali pa na morju manj obdavčen kot pa nek industrijski objekt," je očital koaliciji.

V SLS so neuspešno predlagali tudi črtanje določbe, po kateri bodo nelegalno zgrajeni objekti obdavčeni po trikrat višjih stopnjah, kot so sicer predvidene za določeno vrsto nepremičnine. "Kar je zgrajeno na črno in ogroža okolje, je treba najhitreje porušiti," je zahteval Franc Bogovič (SLS). Franc Pukšič (SLS) pa je menil, da je treba takšne objekte porušiti ali pa legalizirati, druge poti ne vidi. Vendar je glasovanje pokazalo, da ta določba ostaja zapisana v zakonu.