"Za IS je v Evropi cela vrsta pomembnejših od Slovenije"

"Ta napad je pokazal, da bo dejansko treba nekaj narediti z Islamsko državo (IS), ki je skupen problem za begunce in terorizem," je za STA dejal profesor na ljubljanski Fakulteti za varnostne vede Prezelj, ki IS vidi kot eno najresnejših groženj naši civilizaciji.

Pri tem je forma intervencije pravno sicer pomembna, vsebinsko pa manj, vprašanje, ali bo v njej sodeloval Nato, pa je sekundarnega pomena, saj morda Rusija zaradi odnosov z Natom v taki intervenciji ne bi želela sodelovati.

Po njegovem mnenju bi bilo najbolj smiselno najprej opraviti razpravo v Varnostnem svetu ZN. Kot navaja, lahko tam države ukrepajo različno: "Lahko pozovejo države, ki so voljne, da oblikujejo nekakšno mednarodno koalicijo, lahko Franciji eksplicitno dovolijo pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom ustanovne listine ZN in lahko pozovejo organizacijo, kot je Nato, da nekaj stori."

Če se bo Francija odločila za uporabo 5. člena o kolektivni obrambi Natove pogodbe, se bodo članice Nata znašle pred vprašanjem, ali je napad v Franciji napad na celoten Nato. "In če bo odgovor da, bomo prišli do točke skupnega odziva, ki bo imel dva nivoja: eno je politični skupni odziv, ki ga je dokaj lahko predvideti, drugi je pa operativni skupni odziv," je pojasnil.

Pri tem bo tudi Slovenija kot članica Nata soočena z dilemo, ali bo intervencijo odobrila in v njej kakorkoli sodelovala. Ni ji namreč treba sodelovati, je opozoril Prezelj. "Čeprav 5. člen vzbuja nek občutek avtomatizma, da je napad na eno državo napad na vse članice, je ta avtomatizem podvržen številnim odločevalskim situacijam in nenazadnje solidarnosti, torej kakšno solidarnost bomo imeli do Francije," je dodal.

Na vprašanje, ali bo Slovenija varnostno bolj ogrožena, če bi sodelovala pri morebitni kolektivni Natovi akciji proti IS, pa Prezelj odgovarja z da in ne. "Da, ker bo postala aktivnejši igralec proti IS na mednarodni ravni. In ne, ker z vidika IS v Evropi obstaja cela vrsta pomembnejših tarč, kot je katerakoli tarča v Sloveniji," je pojasnil.

Sodobne evropske države, in s tem tudi Slovenija, imajo po pojasnilih strokovnjaka sicer ordinalno lestvico stopenj teroristične ogroženosti. Ponavadi gre za tristopenjsko lestvico: nizka, srednja in visoka ogroženost. Visoke ogroženosti zaradi česa takega, kot se je zgodilo v Franciji, v Sloveniji po mnenju Prezlja ne bi mogli razglasiti. Za kaj takega bi morali obstajati konkretni podatki obveščevalnih in varnostnih služb, da obstaja resna grožnja, da bo napad nekdo izvedel v Sloveniji ali se je to že zgodilo.

Obstaja pa dilema, ali vztrajati na nizki ali preskočiti na srednjo stopnjo ogroženosti. Nekatere države v Evropi so stopnjo ogroženosti denimo že zvišale, med njimi Madžarska in Velika Britanija, je spomnil. Prezelj ob tem meni, da večja ogroženost sosednjih in drugih evropskih držav gotovo vpliva tudi na potencialno ogroženost Slovenije, saj smo del istih integracij, je pa težko oceniti, v kolikšni meri vpliva. Takšno oceno morajo podati operativne službe, je poudaril.

Vsak nivo ogroženosti je sicer povezan tudi z nivojem varnostnih ukrepov. Torej, če pride do preskoka v višjo stopnjo, se vzporedno izvedejo tudi ostrejši varnostni ukrepi.

Ukrepi proti IS imajo z vidika EU sicer po besedah Prezlja zunanjo in notranjo fronto. "Zunanja se tiče vojaških ukrepov na samem terenu, kjer so konkretne tarče IS, njihove paradržavne ustanove ... To je lažji del zgodbe. Težji del je infiltriranost ljudi IS v Evropo," je pojasnil, a hkrati posvaril, da je treba paziti, da ne bomo vzpostavili sistema vohunjenja za ljudmi, ko smo ga poznali v hladni vojni, ko so bili bratje, sestre, otroci, učitelji ... vsi potencialni sovražniki. "Paziti moramo, da ne pristanemo v lastnem zaporu," je poudaril.

Vojaška intervencija mora biti sicer povezana tudi z morebitnimi mirovnimi pogajanji v Siriji. "Problem predsednika Asada je povezan s problemom IS, problem IS je povezan s terorizmom kot globalno grožnjo miru in varnosti. Vse je povezano," je poudaril in omenil tudi povezavo z begunci.

"Zato zelo upam, da ne bo naša družba padla na izpitu, ko se ne bi znala kompleksno odzvati na to kompleksno grožnjo. Največja grožnja, s katero se soočamo, ni terorizem sam po sebi, ampak je v našem odgovoru na ta terorizem, ker lahko z njim povozimo tudi del naše narave, svoje civilizacije," je še posvaril.