Negotovost se po Cantaruttijevih besedah povečuje tako zaradi učinkov na slovenske posredne izvoznike v Rusijo (prek končnih izdelkov drugih evropskih proizvajalcev) kot tudi na izvoznike v EU, in sicer zaradi vpliva sankcij na trge določenih izdelkov in storitev v uniji. Prav tako pa obstaja negotovost zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja.
V tem hipu po njegovih pojasnilih še velja ocena, da bo letošnji izpad izvoza v Rusijo in Ukrajino do 200 milijonov evrov. Letošnji julijski izvoz v Rusijo, torej tik pred sankcijami, je bil namreč bistveno večji kot julija lani, s tem pa je nekoliko zmanjšal izpad izvoza v prvem polletju.
"Ostaja pa ključna neznanka: kako bodo sankcije in zaostrovanje odnosov med EU in Rusijo vplivale na celotni slovenski izvoz v zadnjih petih mesecih, torej po njihovi uvedbi," je opozoril Cantarutti.
EU je danes uveljavila nove sankcije proti Rusiji, ki vključujejo prepoved zadolževanja ruskih energetskih in obrambnih podjetij na evropskih trgih, prepoved izdajanja posojil ruskim bankam ter razširitev seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.
Rusija je v četrtek sporočila, da je že oblikovala povračilne ukrepe za sankcije EU. Podrobnosti Moskva še ni razkrila, protisankcije pa naj bi bile uperjene proti uvozu potrošniškega blaga in rabljenih avtomobilov iz EU.
"Imamo veliko nekmetijskih proizvodov, kjer so naši partnerji, še posebej evropski, precej bolj odvisni od Rusije kot Rusija od njih," je dejal svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Andrej Belousov. "To vključuje uvoz avtomobilov, predvsem rabljenih, pa tudi izdelkov, ki smo jih sposobni proizvajati sami. Tudi nekaterih vrst oblačil," je povedal.