sekolar, mizna krožna žaga Svet24.si

Zaradi nove omrežnine gospodarstvo na okope, ...

traktor Svet24.si

Tatvina traktorja - pozor, pomagajte najti tatu

1715949373-dsc06037-1715949336712 Necenzurirano

"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno ...

1696960818-172a6788-1696960549922 Reporter.si

Teorije zarote: bo Anžetu Logarju uspelo prevzeti...

nika vodan af Ekipa24.si

Uau! Bi jih prepoznali? Slovenske junakinje zime ...

kmetijaa11 Njena.si

Kmetija: Novi tekmovalci vas bodo prikovali pred ...

luka doncic pljunil Ekipa24.si

Kaj? Luka Dončić je v neposrednem prenosu med ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Wikipedia: Pravica do pozabe je cenzura

Deli na:
Wikipedia: Pravica do pozabe je cenzura

Foto: Arhiv Reporterja

Predstavniki spletne enciklopedije Wikipedia so t. i. pravico do pozabe, ki od maja velja za evropske državljane, označili za cenzuro. Odločitev Sodišča EU po njihovem mnenju ustvarja "luknje v spominu" svetovnega spleta in spodkopava "prost dostop do natančnih in preverljivih zapisov o posameznikih in dogodkih".

Od uveljavitve pravice do pozabe je bilo iz spletnega iskalnika Google po navedbah izvršne direktorice organizacije Wikimedia Foundation Lile Tretikove umaknjenih najmanj 50 povezav do člankov v Wikipediji. "Vpliv sodbe na Wikipedio je neposreden in izjemno resen," je zapisala na uradnem blogu.

Kot je poudarila, odločitev evropskega sodišča spletnim iskalnikom ne nalaga, da o izbrisu povezav obvestijo lastnike spletnih strani. "Zato smo veseli, da nekatera podjetja z nami delijo zavezo do transparentnosti in obveščajo javnost. Ta obvestila so nujna za razumevanje negativnih posledic sodbe," je dejala. Google upraviteljem spletnih strani namreč pošlje obvestilo, kadar iz iskalnika umakne povezavo na njihovo stran.

Tretikova Sodišču EU očita, da je "pozabilo na zaščito ene najpomembnejše in univerzalne pravice - pravice do iskanja, prejemanja in širjenja informacij".

"Zaradi te sodbe po vsej Evropi informacije izginjajo brez javnih pojasnil, brez resnih dokazov, brez sodne presoje in brez možnosti za pritožbo. Rezultat tega so luknje v spominu celotnega svetovnega spleta - prostori, kjer neprijetne informacije preprosto izginejo," je zapisala.



Ob tem je napovedala, da bodo pri Wikipediji objavili obvestilo vsakič, ko bo eden od njihovih člankov izbrisan iz iskalnih rezultatov.

Sodišče EU je maja odločilo, da imajo državljani unije pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris zastarelih ali nerelevantnih osebnih podatkov. A odločitev sodišča v praksi povzroča zaplete, zadovoljni pa niso ne podporniki ne nasprotniki pravice do pozabe. Evropski varuhi osebnih podatkov zato pripravljajo uradne smernice za uresničevanje odločitve sodišča. Smernice naj bi bile pripravljene do jeseni.

Do sredine julija je Google sicer prejel več kot 91.000 zahtev za izbris okoli 320.000 povezav iz svojega spletnega iskalnika. Največ zahtev so podali državljani Francije (17.500 zahtev) in Nemčije (16.500), nekoliko manj jih je prišlo iz Velike Britanije (12.000), sledita pa Španija in Italija. Kot so v Googlu pojasnili za STA, statistik za Slovenijo ne zbirajo.

Ameriško podjetje je doslej ugodilo približno polovici zahtev, a povezave so izbrisane le v evropskih različicah iskalnika Google - ameriški Google.com sporne povezave še vedno prikazuje.