Vodja skupine EPP Weber prihaja v v Slovenijo delat reklamo SDS, NSi in SLS

45-letni Weber iz vrst bavarske krščansko-socialne unije CSU, ki je evropski poslanec od leta 2004, je na položaju predsednika politične skupine EPP v Evropskem parlamentu leta 2014 nasledil Francoza Josepha Daula, ki je sedaj predsednik stranke EPP.

EPP podpira vse tri slovenske članice: SDS, NSi in SLS

Weber se bo na povabilo SDS v petek udeležil konvencije te stranke v Celju, a ob tem poudarja, da se bo sestal tudi z voditeljema NSi in SLS, Matejem Toninom in Markom Zidanškom. "Vse tri stranke imajo podporo svoje evropske politične družine," je izpostavil.

V EPP so trije člani SDS - Romana Tomc, Patricija Šulin in Milan Zver - ter Alojz Peterle iz NSi in Franc Bogovič iz SLS. Pet od osmih osmih evropskih poslancev iz Slovenije sedi torej v klopeh največje evropske politične skupine.

Weber ne želi ugibati o tem, ali bo mogoče tak izid ponoviti tudi na evropskih volitvah prihodnje leto, temveč izpostavi dober program EPP. Tega bodo skupaj predstavili na petkovi konvenciji, ki se je bo udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban.

Varnost na prvem mestu

Prvo ključno sporočilo EPP je po Webrovih besedah to, da so premagali gospodarsko krizo. Rast je 2,5-odstotna, v Evropi je osem milijonov novih delovnih mest in prvič po letu 1999 je javnofinančni primanjkljaj vseh članic območja evra pod tremi odstotki BDP, je izpostavil.

Drugo ključno sporočilo pa je, da lahko premagajo tudi nove krize, kot je migracijska, pri čemer je varnost na prvem mestu. "Zavarovati želimo meje, zavarovati Evropo in ohraniti identiteto evropske celine, ki je pretežno krščanska," je poudaril.

Ob tem je izpostavil tudi solidarnost - v obliki kohezijskih sredstev v okviru večletnega proračuna EU in solidarnost s kmeti, ki jim je treba pomagati, saj v globaliziranem svetu odprtih trgov ne morejo preživeti brez podpore države.

Kot tretjo ključno točko programa pa je izpostavil več pristojnosti EU v zunanjih zadevah in obrambi kot odziv na izzive, ki jih prinašajo turški, ruski in tudi ameriški predsednik, Recep Tayyip Erdogan, Vladimir Putin in Donald Trump.

EPP ne skrbi Macron, ampak protievropske sile

EPP ne skrbi, kako se bo na evropskih volitvah odrezal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se za zdaj še ni umestil na evropski oder. Prepričani so, da imajo dobre možnosti, da tudi po evropskih volitvah prihodnje leto ostanejo najmočnejša stranka.

"A glavno vprašanje ni, katera skupina bo najmočnejša, temveč, kako močne bodo protievropske sile," je izpostavil Weber in spomnil, da je v tem sklicu Evropskega parlamenta tretjina poslancev, tako z levega kot z desnega pola, ki zavračajo sodelovanje.

Temeljno vprašanje, ki ga je po Webrovih besedah treba zastaviti volivcem, je, ali resnično mislijo, da lahko katera koli država sama brani interese Evropejcev, in jih prepričati, da je mogoče to storiti le z združenimi močmi.

Kandidati za evropske komisarje naj se pomerijo na evropskih volitvah

Eden ključnih problemov je, da ljudje vidijo le moč Bruslja, ne vidijo pa svoje vloge pri usmerjanju Evrope. Za most od državljanov do Bruslja ni treba izumiti ničesar novega, le v praksi je treba na evropski ravni izvajati parlamentarno demokracijo, je prepričan Weber.

Ob tem je znova izpostavil idejo, ki jo je omenil tudi v nedavnem govoru ob Macronovem obisku v Strasbourgu, naj nacionalne stranke predstavijo kandidate za evropske komisarje, ki naj se s svojimi konkretnimi programi pomerijo na evropskih volitvah.

To je v duhu za članice unije spornega koncepta vodilnih kandidatov, ki ga podpira Evropski parlament: da vsaka evropska politična skupina imenuje kandidata za predsednika Evropske komisije, ki v primeru njene zmage dejansko postane predsednik.

Weber je prepričan, da bi morali imeti vodilni kandidati zelo konkretne in jasne programe, na primer vodilni kandidat EPP bi moral po njegovih besedah jasno povedati, da je treba ustaviti širitveni proces s Turčijo, saj ta ne sodi v EU.

Jasna zavrnitev širitve s Turčijo bi koristila Zahodnemu Balkanu

Opredelitev jasne meje širitve bi po Webrovem mnenju koristila državam Zahodnega Balkana, saj bi jih bili državljani unije bolj pripravljeni sprejeti, če bi vedeli, da širitev ni brezmejen proces. "Zbrati moramo pogum in opredeliti meje Evrope. Zame je meja Bospor. Turčija ni Evropa," je poudaril.

EPP sicer popolnoma podpira evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, ki pa morajo najprej izpolniti vsa merila in obveznosti ter si tako priboriti zaupanje državljanov unije, ki so danes manj naklonjeni in previdnejši glede širitvenega procesa, je še pojasnil.

Pri arbitraži ni strankarskega političnega ozadja

Weber je za STA komentiral tudi vprašanje arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, konkretno pasivnost Bruslja, ki jo v Sloveniji mnogi pripisujejo "EPP povezavi" med šefom komisije Jean-Claudom Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

Na vprašanje, kako komentira to, da mnogi Slovenci menijo, da komisija zaradi omenjene "EPP povezave" zanemarja svojo vlogo varuhinje vladavine prava, kar je tudi še en primer izgubljanja vere državljanov v Bruselj, je Weber odgovoril, da pri tem "ni strankarskega političnega ozadja".

V skupini EPP po njegovih besedah vsakdo upa na pozitiven izid in rešitev tega dolgoletnega problema. Juncker je jasno povedal, da pričakuje spoštovanje arbitražne razsodbe in tudi, da bi morali biti članici unije sposobni rešiti takšen problem, je še izpostavil Weber.

V odnosu z Orbanom tako "svetloba kot sence"

Na vprašanje, ali meni, da kontroverzne osebnosti, kot sta madžarski premier Orban in v Sloveniji prvak SDS Janez Janša, omejujejo možnosti za volilni uspeh politične družine EPP, Weber odgovarja, da so v odnosu z Orbanom "svetloba in sence".

Nikoli ni razumel njegovih odločitev v povezavi s Srednjeevropsko univerzo, a glede migracijskih vprašanj, kot je zaščita meje, so usklajeni, je ponazoril. "Moje glavno sporočilo je, da se je bolje pogovarjati in iskati rešitve, kot se medsebojno obtoževati," je še izpostavil.

V povezavi s Janšo je Weber dejal, da ni česa dodati, da podpirajo vse svoje stranke in voditelje strank ter da menijo, da je njihov pristop dober za prihodnost Slovenije in Evrope.

Manfred Weber - Bavarec, prepričan Evropejec in iskalec kompromisa

Slovencem, ki ga še ne poznajo, se Weber v prvi vrsti predstavi kot Bavarec: "Najprej sem Bavarec in na to sem ponosen. Moja regionalna identiteta je močna. Bavarska pokrajina je zelo podobna Sloveniji." Sicer pa se opiše kot "prepričan Evropejec", ki ima rad dobro vsebinsko razpravo, nad vse pa postavlja kompromis.