Ključno pri tem je vprašanje ali so bile banke zgolj stranski oškodovanci in so posamezniki zaobšli stroga bančna in korporativna pravila, niso ustrezno in pravočasno poročale regulatornim in drugim organom ali pa so banke pri teh finančnih mahinacijah celo aktivno sodelovale. Po odgovore, kako banke, ki jih v svojih objavah kot stranske udeležence navajajo bosanski mediji, komentirajo afero, smo se obrnili na neposredno njih.
Na naša poizvedovanja odzvali v madžarski OTP banki, ki je lansko leto, s prevzemom SKB banke, stopila tudi na slovenski bančni trg. Iz OTP so nam sporočili: »OTP Bank upošteva in spoštuje vso aktualno zakonodajo na področju prepričevanja pranja denarja, vključno s primerom, navedenim v vašem vprašanju«. Madžarska banka je torej s primerom seznanjena in sodeluje z organi pregona pri odkrivanju finančnih mahinacij. »Banka v celoti in redno sodeluje z oblastmi ter ustrezno poroča o primerih zaznave suma pranja denarja, kar bo storila tudi v prihodnje. Iz pravnih razlogov ne moremo zagotoviti informacij o konkretnih primerih,« se še sporočili iz OTP banke.
Spomnimo. Bosanski spletni portal Istraga.ba je objavil poročilo državne agencije za preiskave in zaščito o kaznivih dejanjih treh sodelavk Roka Snežiča, Tanje Subotić Došen, Jelene Sladojević in pravne osebe Govinda d.o.o., Brčko., ki naj bi oprale okoli 47 milijonov evrov mark (23,5 milijona evrov) in utajili preko štiri milijone mark (dva milijona evrov) davka. Državno tožilstvo proti njim še ni vložilo obtožnice.
Ali z organi pregona in bosanskimi oblastmi, kot to počne madžarski OTP, sodelujejo tudi druge banke, ki so se znašle v mreži davčnega svetovalca SDS in Janeza Janše, pa zaenkrat še ni znano.