Vlada proti referendumu o Marakešu

Globalni dogovor ZN o migracijah naslavlja predvsem področja upravljanja migracij, ki bodo tudi Sloveniji prinesla pozitivne rezultate. Gre za naslednja področja; upravljanje meja, možnost omejitve gibanja nezakonitim migrantom, sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema ter sodelovanje na področju policijskega sodelovanja, kar je pomembno pri boju proti trgovini in tihotapljenju ljudi ter boju proti kriminalu in terorizmu, so se sporočili iz Ukoma. Dodali so, da omenjeni dogovor ustreza pogajalskim izhodiščem, kot jih je marca letos potrdila takratna slovenska vlada.

V sporočilu za javnost so še ponovili, da je globalni dogovor Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah politični dokument, ki ni pravno zavezujoč, ter da so države k pogajanjem pristopile pod pogojem, da dogovor ne bo ustvaril nobenih pravnih zavez, kot tudi da ne bo postal del občega mednarodnega prava. Prav tako eksplicitno poudarja suvereno pravico držav, da določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo, ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi. Globalni dogovor ZN o migracijah držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihovo ustavno ureditev.

Dogovor ne prinaša nobenih pravnih, ne finančnih obveznosti, kot tudi ne ustvarja novih pravic. Je dogovor o sodelovanju držav pri odpravljanju vzrokov migracij, preprečevanju neregularnih migracij in trgovine z ljudmi ter pri spodbujanju varnih, urejenih in zakonitih migracij.

Slovenija je vedno zagovarjala stališče, da je za naslavljanje migracij potreben celovit in kooperativen pristop, tesno sodelovanje med državami izvora, tranzita in cilja skupaj z relevantnimi mednarodnimi organizacijami, kar je temeljni namen omenjenega dogovora, so še sporočili iz Ukoma.

Stranki SDS in SNS sta konec novembra v državni zboru vložili predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah. V skladu z zakonom o referendumu lahko parlament razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.

Odbor DZ za zunanjo politiko je na sredini nujni seji, ki jo je zahteval SDS, zavrnil predlagane sklepe SDS za razpis posvetovalnega referenduma.