To bo veljalo v občinah in mestih, v katerih živi najmanj 20 odstotkov albanskega prebivalstva. Zakon mora potrditi še parlament, poročajo makedonski mediji.
Vlada sprejem zakona pojasnjuje z usklajevanjem z evropskimi standardi, opozicijska VMRO-DPMNE bivšega premierja Nikole Gruevskega pa mu nasprotuje in trdi, da gre za uvajanje dvojezičnosti in federalizacijo Makedonije.
Srbska tiskovna agencija Tanjug ob tem dodaja, da je uvedba albanskega jezika kot drugega uradnega jezika v državi zapisana tudi v koalicijskem dogovoru premierja Zorana Zaeva s strankami makedonskih Albancev. To je bil tudi njihov pogoj za vstop v vlado.
Vlada je sicer že napovedala, da bo premier Zaev zakon predstavil javnosti. Preden ga bo vlada napotila v sprejem v parlament pa bo o zakonu svoje mnenje podala tudi Beneška komisija pri Svetu Evrope. Zagotavlja tudi, da je zakon v skladu z ustavo. Ali je tudi res, pa naj bi ugotovila prav Beneška komisija.
Tanjug navaja, da bo Beneška komisija mnenje podala tudi o spornih določilih, ki se nanašajo na uporabo albanskega jezika na bankovcih in vrednostnih papirjih ter na uniformah vojske, policije in zdravstvenega osebja v krajih, kjer je več kot 20 odstotkov albanskega prebivalstva.
Zaev, ki zagotavlja, da je zakon v skladu z ustavo, je tudi zagotovil, da uporaba albanskega jezika ne bo pomenila tudi obveznosti njegovega učenja. Izpostavlja, da tudi s tem zakonom ostaja makedonski jezik prvi in edini uradni jezik v mednarodnih komunikacijah.
Albanske stranke so se na predlog zakona odzvale različno. Gibanje Besa meni, da z novim zakonom albanski jezik ni v celoti uraden, temveč samo dosega določen napredek v določenih institucijah. Stranka DPA meni, da gre za marketinško kampanjo vladnih strank. Najvplivnejša albanska stranka DUI Alija Ahmetija pa meni, da pomeni korak k uresničitvi glavnega cilja države, vstopa v EU.