Novela zakona o tujcih gre pred poslance

Ukrep, ki ga predvideva zakon, je po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar nujen in sorazmeren, v poštev pa bi prišel le v primeru spremenjenjih razmer na področju migracij, ki bi lahko ogrozile javni red ali notranjo varnost.

Ministrica za notranje zadeve je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da so razmere v regiji trenutno stabilne, "kar pa ne pomeni, da so mirne". Ker je temeljno poslanstvo notranjega ministrstva zagotavljanje varnosti, so se po njenih besedah dolžni pripraviti na spremenjene razmere na področju migracij, ki bi lahko ogrozile javni red ali notranjo varnost v državi.

Ukrep, ki ga predvideva novela, je tako po njenih besedah nujen in tudi sorazmeren, saj ne učinkuje neposredno. Besedilo temelji na ustavno dopustnih izjemah in odgovarja na dejstvo, da je Slovenija obdana s samimi varnimi državami, je pojasnila. Ukrep bo tudi začasne narave in po zagotovilih ministrice "vsebuje vse možne varovalke".

Ministrica je še zatrdila, da je besedilo strokovno dodelano ter usklajeno z vladno službo za zakonodajo in ministrstvom za pravosodje. Na očitke o protiustavnosti predloga pa odgovarja, da gre za izjemne ukrepe v izjemni situaciji. Novela zakona je dobila politično podporo, oceno ustavnosti pa lahko poda le ustavno sodišče, je dejala Györkös Žnidarjeva.

Poudarila je še, da morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da ne pride do poslabšanja varnostne slike v državi. To pa po njenih besedah ne pomeni, da se Slovenija ne zaveda odgovornosti in ne podpira evropskih rešitev. A slovenska policija opravlja izredno zahtevno vlogo, varovanje schengenske meje.

Novela zakona o tujcih predvideva poseben ukrep, po katerem policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki se nezakonito nahaja na območju izvajanja ukrepa, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Policija po noveli zakona ravna tudi, ko tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer, ko želi nezakonito vstopiti ali je že izven mejnega prehoda iz druge varne države članice EU, če je nezakonito vstopil v Slovenijo in se nahaja na območju izvajanja ukrepa.

Ukrep pa se ne bo uporabljal, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Ukrep bo DZ na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer najdlje za šest mesecev, z možnostjo podaljšanja. O prenehanju njegove uporabe bo DZ odločil z večino glasov vseh poslancev. Sprejem ukrepa bo vladi predlagal MNZ na podlagi ocene o spremenjenih razmerah na področju migracij.

Po besedah ministrice so v noveli jasno določena merila, ki jih bo ministrstvo upoštevalo pri pripravi ocene o spremenjenih razmerah na področju migracij. Tako bodo med drugim upoštevali razmere v državah v regiji, število prosilcev za azil v Sloveniji, število beguncev s priznano mednarodno zaščito in nastanitvene zmogljivosti.

Novela zakona predvideva tudi ustanovitev urada, ki bo pristojen za oskrbo migrantov. To je po besedah Györkös Žnidarjeve izjemnega pomena, saj gre pri migracijah za kompleksen pojav, ki zahteva usklajeno delovanje vseh resorjev.

Novela je bila sicer deležna precej kritik zlasti z vidika ustavnosti. Tudi danes so nevladne organizacije vlado pozvale, naj je ne sprejme, saj da je v nasprotju z mednarodnim pravom in slovensko ustavo.

Številne pomisleke so imeli tudi v koalicijskih strankah, zaradi česar je novela za več mesecev obtičala v vladni proceduri. Pred današnjo sejo vlade pa so se v koalicijskih strankah v podpori predlogu uskladili.

Na vprašanje, ali je bil ministrski zbor danes soglasen pri podpori noveli, pa je Györkös Žnidarjeva pojasnila, da se je minister za pravosodje Goran Klemenčič glasovanja vzdržal, ostali ministri pa so predlog podprli.