Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi zakona o denacionalizaciji, ki ga DZ predlaga skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek. Vlada meni, da takšen referendum ne bi bil primeren, prav tako da ni potreben. Pomenil bi neenako obravnavo upravičencev, meni vlada.

Že januarja smo pisali o "komisarjenju" Bratuškove po Cerkvi. "Posvetovalni referendum, ker je ostalo nerešenih le še pol odstotka denacionalizacijskih zahtevkov, je seveda skrajno bizaren. Ne nazadnje bi zahteval le tri ali štiri milijone evrov proračunskega denarja," je opozarjal Ivan Puc.

Po mnenju vlade referendum ne bi bil primeren, prav tako ni potreben zlasti zaradi dejstva, da je denacionalizacija skorajda končana.

Kot v sporočilu po seji navaja vlada, ni "nezanemarljivo, da je bilo v mnogih izmed pravnomočno zaključenih postopkov" že odločeno tudi o vračilu nepremičnin v naravi. "Morebitna sprememba določil zakona v tem delu bi zato predstavljala odstop od dolgoletne prakse in neenako obravnavo denacionalizacijskih upravičencev, s tem pa bi lahko bilo poseženo tudi v ustavno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom," je zapisano.

Po mnenju vlade bi lahko spremembe zakona na način, kot predlagajo pobudniki, povzročile "ustavno neskladne neenakosti istovrstnih dejanskih situacij". Dodatno vlada opozarja, da izid posvetovalnega referenduma za DZ ni zavezujoč.

Po podatkih vlade je bilo pred vsemi upravnimi organi, ki odločajo o denacionalizaciji podržavljenega premoženja na prvi stopnji, vloženih 39.711 zahtevkov za vrnitev premoženja, do zdaj pa je bilo pravnomočno zaključenih 39.557 zadev ali 99,61 odstotka vseh.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi zakona, ki ureja denacionalizacijo, sta v DZ vložili poslanki Zavezništva Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček ter poslanci SD. Predlog gre v smeri, da se nepremičnin v naravnih, regijskih in krajinskih parkih v postopkih denacionalizacije ne more vračati v naravi.