Vlada je oba dokumenta v minulih dneh predstavljala koaliciji, opoziciji in socialnim partnerjem, osnutek nacionalnega reformnega programa pa je šel tudi skozi obravnavo na nekaterih ključnih državnozborskih odborih.
Vlada je obljubila, da bo njihove pripombe, pomisleke in predloge upoštevala, premierka Alenka Bratušek pa je v sredo pojasnila, da se dokumenta spreminjata skoraj iz ure v uro.
Pričakovano je za največ prahu poskrbel program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteženja javnih financ v naslednjih letih. Najbolj odmevna predloga sta krizni davek na prihodke in pa morebiten dvig davka na dodano vrednost s prihodnjim letom.
Opozicija je ocenila, da je načrt neuravnotežen, in vlado pozvala k več ukrepanja na strani krčenja porabe. Podobno kot socialni partnerji pa je zaskrbljena tudi nad negativnimi učinki tovrstnih davčnih ukrepov na gospodarsko dejavnost.
Glavni elementi reformnega programa pa so sanacija bank s prenosom slabih terjatev na slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, privatizacija, izboljšanje upravljanja z državnimi naložbami in niz ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.
Dokumenta sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik članic EU. Na podlagi ocene obeh dokumentov bo Evropska komisija 29. maja predstavila priporočila. Lani je Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.
Letos sta programa še toliko bolj pomembna, saj predstavljata pomembno sporočilo finančnim trgom in mednarodni javnosti, da je država sposobna sama izplavati iz težav. Slovenija je sicer že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, grozi pa ji tudi postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.