Vinko Dolenc: kirurg, ki ni povedal vse resnice

Dolenc je bil s tožbo seznanjen leta 1995, vendar je nasprotoval, da zadevo obravnava sodišče v Izraelu, ker je operacija bila v Sloveniji, poleg tega je menil, da je za škodo odgovoren ljubljanski Klinični center. Prepričan je bil, da slovenska država sodbe ne bo priznala. Toda okrožno, nato pa še vrhovno sodišče sta odredili izplačilo škode, ki zdaj skupaj z obrestmi znaša 6,3 milijona evrov, Dolenc pa je svoje premoženje v Ljubljani zavaroval s fiktivnim zemljiškim dolgom in se znašel v kazenskem postopku še v Sloveniji. Uglednemu kirurgu sta stopila v bran nekdanja ustavna sodnika dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam Lukić, ki sta napadla odločitev vrhovnega sodišča, zdravniška zbornica in vodilni mediji (Delo, Dnevnik, TVS). Ne nazadnje je bil Dolenc med 26 podporniki Zorana Jankovića na Magistratu leta 2011.

Toda cenjeni kirurg pred javnostjo ni povedal vse resnice. Iz sodbe izraelskega sodišča, ki je dostopna na spletni strani vrhovnega sodišča, je med drugim razvidno, da se je izraelski pacient za operacijo dogovarjal z Dolencem, ki ga je sprejel šele potem, ko je plačal 24.000 dolarjev Kliničnemu centru in o tem obvestil tajništvo njegove zasebne klinike v Virginiji v ZDA. Mesica je nato od Kliničnega centra prejel potrdilo o vplačilu 20.000 dolarjev, kam je šlo preostalih štiri tisoč, pa ni znano. Dolenc zatrjuje, da je prejel samo 50 dolarjev za nadure. Izraelsko sodišče je razsodilo, da je bil za operacijo odgovoren Dolenc, ne pa Klinični center, kjer je bila operacija ob sodelovanju tamkajšnje zdravniške ekipe. Tudi v Kliničnem centru so razložili, da niso bili nikoli stranka v tem postopku, poleg tega jim je Zavarovalnica Triglav, pri kateri imajo zavarovano odgovornost za te posege, sporočila, da v omenjenem primeru niso bila izpolnjena določila zavarovalne pogodbe o jamstvu zavarovalnice.

Iz sodbe izraelskega sodišča je razvidno tudi, da je Dolenc vseskozi zavlačeval postopek, da razsodbe sploh ne bi bilo. Najprej je zahteval sojenje v Sloveniji, nato zaslišanje po videokonferenci, ko so mu dali to možnost, jo je zavrnil, na koncu je preklical še pooblastilo izraelskemu odvetniku, zato sodišče ni moglo zaslišati nobene priče iz Slovenije. Odločilo je na podlagi obstoječega gradiva in zaslišanja izraelskih nevrokirurgov. Ti so ocenili, da je Dolenc ravnal malomarno, ker pacienta po operaciji ni takoj poslal na magnetno resonanco glave in v intenzivno nego, ampak ga je prepustil manj strokovno usposobljenemu osebju. Slovensko vrhovno sodišče je tako na koncu ugotovilo, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno, in priznalo sodbo.

Izjave o obsodbi Vinka Dolenca

Primož Rode, takratni generalni direktor Kliničnega centra Ljubljana, decembra 1998: »Prof. dr. Vinku V. Dolencu v nobenem primeru ni mogoče pripisati kakršnekoli malomarnosti in/ali nestrokovnosti za opravljeno delo v sklopu celostnega tima zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri zdravljenju Elijaha Mesike.«

Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik: »Sodba nasprotuje načelom našega prava, saj se po kriterijih izraelskega sodišča za te vrste zdravniških napak priznavajo mnogo višje odškodnine kot pri nas. Sodba izraelskega sodišča je zato v nasprotju z našim načelom sorazmernosti, o tem se je že večkrat izreklo ustavno sodišče, ki je to načelo pri nas povzdignilo zelo visoko.«

Nina Betetto, podpredsednica vrhovnega sodišča: »Če so državljani toženi v tujini, morajo to obravnavati skrajno resno, kajti v Sloveniji, če bo izdana pravnomočna pravna sodba, se zadeva ne bo ponovno vsebinsko obravnavala. Ne more priti do obnove postopka, tudi ne v predimenzionirani medijski kampanje, kot je v tem primeru.«