Revija Reporter
Slovenija

Vesel: Pregled NLB-jevih pogodb z Dragom Kosom je "zaušnica nadzornikom NLB"

STA

9. feb. 2016 9:08 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Računsko sodišče bi v zvezi z odstopom predsednika uprave NLB Janka Medje zanimala predvsem vsebina razhajanj z lastniki, saj bi ta lahko nakazovala novo politiko upravljanja NLB, je v pogovoru za današnji Dnevnik dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Dvomi pa, da bi bila lahko njihova revizija odločilni razlog za nedavni odstop.

Ko je računsko sodišče izvajalo revizijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za leto 2013, so opazili nekaj tveganj, povezanih s prenosom slabih terjatev z NLB na DUTB. "Nepravilnosti ali nesmotrnosti so se dogajale tam, od koder so bile terjatve prenesene. Ker pri reviziji DUTB nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nam v zvezi s tem porodila, sledi zdaj pregled NLB," je pojasnil.

Pregledali pa bodo tudi sponzorske in svetovalne pogodbe na največji državni banki, tudi s podjetjem R.U.R., ki je v lasti Draga Kosa, k čimer jih je zavezal DZ. "To je neposredna zaušnica nadzornemu svetu NLB, ki je ocenil pogodbo z R.U.R. kot neproblematično," je dodal. Zanikal pa je očitke, da je računsko sodišče orodje v rokah kogar koli, ki bi rad zamenjal nadzornike NLB.

Računsko sodišče zanima tudi, kako so v NLB realizirali ukrepe Banke Slovenije ter kako so slabe terjatve nastale in ali so nastale tudi v zadnjem letu. Preveriti želijo tudi, kaj sploh pomeni pojem slabe terjatve.

Glede revizije DUTB je še pojasnil, da so po izdaji revizijskega poročila policiji in tožilstvu podali naznanilo suma storitve več kaznivih dejanj zaradi netransparentnega prenosa slabih terjatev. "Gre za kompleksno zadevo in ni v interesu preiskave, da bi povedal, za katere primere gre. Znano je, da so nekatera povezana s svetovalnimi pogodbami. Preostale informacije morajo ostati privilegirane organom pregona," je dejal.

Vesel se strinja s stališčem, da so afere, kot je zadnja z dodatki za stalno pripravljenost, predvsem posledica dejstva, da se je v javnem sektorju varčevalo in so dodatki le obvod za povišanje prejemkov. "Afere oziroma odstopanja od pričakovanih ravnanj so posledica tega, da so bila redefinirana plačna razmerja z ambicijo, da se odpravijo nesorazmerja. Obenem pa si nismo odgovorili na vprašanje, kaj so pravzaprav pričakovana plačna razmerja," je dejal. Plačna reforma je bila po njegovih besedah nedokončana, poleg tega pa je vnesla nekaj elementov ne dovolj premišljenega, skoraj nenaravnega reda.

Glede neupravičenega izplačevanja sejnin v Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu podrobnosti Vesel še ne more razkriti, ker ima računsko sodišče v delu že drugo revizijo Nakvisa, v kateri bodo pregledali sistem akreditacij v visokem šolstvu. V prvi reviziji, ko so se osredotočili na njihove prejemke in sejnine, pa niso bili zadovolji z odzivom agencije.

"Odkrili smo namreč vrsto nepravilnosti, jih pozvali k njihovi odpravi in povrnitvi stroškov. Vendar so nas pri tem mirno ignorirali," je še dejal Vesel.