Šoltes se trudi s predstavljanjem nekakšnih načelnih mnenj, ki jih navadni volivci težko razumejo. V nacionalni politiki bo s svojo »akademskim« nastopanjem težko prepričal izgubljene in zbegane volivce leve sredine. Ti v teh časih vendar potrebujejo izrazitejšega populista, to so dokazali s podporo Zoranu Jankoviću. Šoltes trdi, da so njegova konkurenčna prednost izkušnje z nadzorom javnih sredstev, s čimer si je nabral tudi izkušnje s črpanjem evropskih sredstev. Pa je bil med njegovim vodenjem računskega sodišča nadzor nad porabo javnega denarja res učinkovit? Kako je lahko s tega položaja uspešno pomagal državi pri izkoriščanju evropskega denarja, če pa se nad tem vsi pridušajo?

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.