Računsko sodišče je s ciljem revizije - izrekom mnenja o smotrnosti nedonosnih terjatev in upravljanja pogodb - včeraj seznanilo finančnega ministra Dušana Mramorja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Minister in guverner sta se na povabilo predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela udeležila sestanka o pristojnosti računskega sodišča za revidiranje centralne banke, je včeraj objavilo računsko sodišče.

Udeleženci sestanka so se seznanili z omejitvami, zapisanimi v mnenju Evropske centralne banke (ECB) iz decembra lani o nekaterih spremembah institucionalnega okvirja Banke Slovenije, ter pregledali različne zakonske možnosti za zagotovitev nedvoumne revizijske pristojnosti računskega sodišča nad poslovanjem Banke Slovenije. Ministrstvo za finance bo ob sodelovanju Banke Slovenije in računskega sodišča pripravilo predlog sprememb zakona, ki bo ustrezno določil omejitve pri nadzoru.

Državni zbor je decembra lani medtem računskemu sodišču predlagal, naj pregleda poslovanje NLB, tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami banke, vladi in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) pa, naj skladno s svojimi pristojnostmi pregledata in zagotovita zakonitost in gospodarnost poslovanja NLB in preverita dosežene rezultate sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R., ki je za banko opravljala forenzično pregledovanje kreditnih map.

NLB v času revizije vodi Janko Medja, ki je na položaj prišel jeseni 2012. V letu 2013 je država vzpostavila Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je konec leta 2013 v sklopu državnega reševanja bank prenesla prve slabe terjatve, iz NLB in NKBM.

NLB sicer prihodnji teden čaka skupščina, na kateri naj bi SDH zamenjal nekatere nadzornike in hkrati nadzorni svet razširil s sedmih na deset članov. Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je decembra napovedal, da bo SDH "poskrbel za dopolnitev nadzornega sveta s kompetentnimi in neodvisnimi člani".

Spletni portal Požareport je včeraj objavil "zaupno gradivo, ki ga je vodstvo SDH pripravilo za skupščino NLB", po katerem bo SDH na skupščini - na kateri bo državo kot edino lastnico zastopal SDH - predlagal sklep, da skupščina banke izreče nezaupnico Medji.

To bi glede na gradivo pojasnili s tem, da je banka v obdobju, ko je upravo NLB vodil Medja, "izvedla in opustila več določenih ravnanj, ki so znatno omajali in celo porušili zaupanje SDH v predsednika uprave Janka Medjo oziroma zaupanje v njegovo sposobnost in voljnost v bodoče (učinkovito) voditi banko v interesu banke".

V SDH so se odzvali s sporočilom, v katerem med drugim navajajo, da sta imenovanje in odpoklic uprave banke v izključni pristojnosti nadzornega sveta. "Navedbe v članku, da namerava SDH na skupščini banke 10. februarja zamenjati predsednika uprave NLB, so neresnične," so zapisali in dodali, da zakon o gospodarskih družbah jasno določa, v katerih primerih lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave, v nobenem primeru pa odpoklic posameznega člana uprave ni v pristojnosti skupščine delničarjev.

Dodali pa so, da "gospodarsko pravo daje delničarjem pravico, da na skupščini banke izrazijo nezaupanje do posameznega člana uprave". Nezaupnica pomeni izjavo delničarja, da (resno) dvomi o sposobnosti oziroma pripravljenost posameznega člana uprave opravljati svoje naloge v korist družbe oziroma izvajati naloge z učinkovitostjo, ki jo delničar od le-tega utemeljeno pričakuje, pravijo v SDH.

"Gre za to, da delničar ni pripravljen sprejeti tveganja, ki ga prinaša nezaupanje v določeno osebo, nezaupanje pa izvira zlasti iz preteklega ravnanja te osebe," so še zapisali v SDH.

Glede imenovanja novih nadzornikov NLB v SDH pravijo, da je razširitev nadzornega sveta predlagal nadzorni svet NLB, ker to od njega zahteva ECB, ter da se niti predsednik uprave SDH Jazbec niti SDH nista opredeljevala do morebitne menjave članov nadzornega sveta NLB, ampak le do povečanja števila članov nadzornega sveta NLB.