Tudi vi, spoštovani pisec prispevka? Vaše ime in priimek v osrednjem slovenskem časniku Delo z dne 13. 07. 2012 naj ostane neizgovorjeno oziroma zapisano, ker se mi zaradi nezaslišanih žalitev na račun dr. Pučnika ne zdi omembe vredno.
Dr. Jože Pučnik ne potrebuje ljudi vašega kova, da bi ga predstavljali zavednim Slovencem. Njegovo ime je vtkano v sleherni trenutek ustvarjanja države, v kateri živimo, v vsako drevo, v vsak kamen je vklesan spomin nanj, na njegov pogum in neuklonljivost, s katero je ugnal temne sile jetniških zidov. Ni iskal zadoščenja pri tistih, ki so ga po krivici preganjali in nikogar ni prizadel, le pogumen in ponosen na samostojno državo je bil. Sam nikoli ne bi pristal na spominska obeležja, ki bi nosila njegovo ime, ker je bil preskromen v svojem bistvu.
Toda, gospod pisec prispevka, mi smo tu, državljani samostojne Slovenije, ki se zavedamo, da smo velikemu Pučniku dolžni izkazovati hvaležnost in zahvalo za njegov neminljiv prispevek k osamosvojitvi Slovenije. »S to svojo držo nas je osvobodil in zadolžil«, je o njem zapisal Drago Jančar. Zato naj naše letališče le še nadalje nosi njegovo ime in ne bojte se, da se bodo tujci zato bali pristati na njem.
Napis na letališki zgradbi bolj moti ljudi vašega kova ali morda tistih, ki so vam v »osrednjem« slovenskem časniku namenili prostor za vaš »čustveni« izliv, zaradi katerega bi morali zardevati od sramu, tako vi kot uredništvo časnika. Ali morda prihaja čas, da se bodo zdaj »osrednji« mediji, ko jim bo začelo zmanjkovati živih, o katerih si izmišljujejo vse vrste zgodbic, lotili še mrtvih?
Kaj ta »veliki duh« avtorja prispevka sploh ve o Pučniku? Ste ga brali, ste se kdaj soočili z njim, ste skušali razumeti veličino njegovega duha, njegove človečnosti in posluha za preproste ljudi? Kako si drznete delati nezaslišano podle primerjave med njim in zločinci, ki bi naj odgovarjali za svoja dejanja? V minulih dneh smo se spominjali Srebrenice in prav je, da s svojci pobitih s sklenjenimi rokami pokleknemo v njihov spomin. Toda tudi pri nas je bila »Srebrenica«, a gluhost tistih, ki že mrtvi ali pa še živi nosijo odgovornost zanjo, je zabetonirana v izgubi spomina, pa čeprav »grobovi tulijo«. Pučnik si je prizadeval za to, da bi tudi žrtve pri nas našle svoj mir, a so ga temne sile utišale.