Mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami (klicanje ali pošiljanje sporočil sms) je medtem uporabljalo 24 odstotkov državljanov.
"Pametni telefon je nepogrešljiv pripomoček, saj nam omogoča, da smo vsak trenutek dosegljivi. Hkrati je fotoaparat, ura, budilka, svetilka ipd., vse v eni napravi. Digitalna doba nam ni prinesla le novih tehnologij, temveč zahteva tudi nova znanja," so ob tem ta teden zapisali na statističnem uradu.
Skoraj vsi, ki so uporabljali pametni telefon, so ga uporabljali za pošiljanje ali prejemanje sporočil sms (99 odstotkov). Za fotografiranje je pametni telefon uporabljalo 96 odstotkov oseb, kot uro 92 odstotkov, kot budilko ali alarm 83 odstotkov, kot koledar pa 82 odstotkov. 80 odstotkov uporabnikov pametnega telefona je prek te naprave brskalo po internetu.
Priljubljeno je tudi poslušanje glasbe in radia ter uporaba zemljevidov in navigacije na pametnih telefonov - to je namreč počelo 53 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov. Igre je medtem na pametnem telefonu igralo 26 odstotkov uporabnikov.
Moški in ženske se pri uporabi mobilnih telefonov po ugotovitvah statistikov ne razlikujejo. Opaznejše razlike so med starostnimi skupinami, vendar tudi te niso velike. Uporaba mobilnih telefonov je nižja med osebami, starimi od 65 do 74 let - uporabljajo ga je namreč 92 odstotkov oseb v tej starostni skupini.
Med uporabniki mobilnih telefonov so v vseh starostnih skupinah prevladovali uporabniki pametnih telefonov, razen med osebami v starostni skupini od 65 do 74 let. Med temi jih je namreč 63 odstotkov uporabljalo mobilni telefon, ki je omogočal le osnovne funkcije, medtem ko jih je imelo pametni telefon 29 odstotkov.
Statistiki so preverili tudi katere e-veščine obvladajo tisti, ki so uporabljali internet v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem.
Med osebami, starimi od 16 do 74 let, je bilo v prvem četrtletju 80 odstotkov takih, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem uporabljali internet. 66 odstotkov teh oseb je v zadnjem letu prenašalo dokumente, slike ali druge datoteke med računalniki ali drugimi napravami, npr. mobilnim telefonom, digitalno kamero ipd., 43 odstotkov jih je nameščalo programsko opremo za računalnike ali aplikacije za pametne telefone, tablične računalnike, 23 odstotkov pa spreminjalo nastavitve programske opreme, tudi operacijskih sistemov ali varnostnih programov.
71 odstotkov uporabnikov interneta v omenjeni starostni skupini je v zadnjih 12 mesecih kopiralo ali premikalo dokumente ali druge datoteke, 68 odstotkov jih je uporabljalo programsko opremo za urejanje besedil (npr. Word, Open Office), 56 odstotkov pa programsko opremo za delo s tabelami oz. preglednicami (npr. Excel).
Pri delu s tabelami jih je 40 odstotkov sortiralo, filtriralo podatke, uporabljalo formule ali izdelovale grafikone, medtem ko jih je predstavitve (npr. v programu PowerPoint) ali dokumente, v katere so vključili besedilo, slike, tabele ali grafikone, izdelovalo 42 odstotkov.
Računalniški program je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem pisalo ali programiralo pet odstotkov uporabnikov interneta, torej okoli 62.130 oseb, so še navedli na statističnem uradu.
