Državljanska vojna se z današnjo Stanovnikovo proslavo nadaljuje! Zaostruje se kulturni boj, ki je v resnici klic po zamenjavi sedanje vlade z vsemi sredstvi, kot je rekel žal zgodovinar Božo Repe. To ni bila proslava spomina uporov proti vsem zavojevalcem in okupatorjem Slovenije. To je bilo slavljenje komunistične epizode partizanskega boj in slavljenje ponarejenega dneva OF. Kar je treba razumeti, saj so takrat tudi slovenski komunisti skupaj s svojim gospodarjem v Moskvi Džugašvilijem lepo kolaborirali z Adolfom. OF iz znamenite Vidmarjeve vile v Rožni dolini je takrat bil le del protiimperialistične fronte, v katero so bili povezani fašisti, nacisti in komunisti! Še pomnite tovariši!?
To slaviti je seveda malo morbidno, v teh časih pa tudi sprevrženo in zlagano. Ni problem proslavljati spomin na veličino partizanskega osvobodilnega boja, a kot je že pred desetletji rekel nekdo in so ga takoj zaprli: najboljši so tako padli, tisti, ki imajo največ zaslug v partizanstvu, pa so bili po vojni šikanirani, likvidirani, razlaščeni. V glavnem so to bili kmetje, krščansko vzgojeni, ki so šli braniti svojo zemljo, svoje ljudi, svoje polje, svoj dom in ne komunizma.
Tega slavnostni govorec Stanovnik, ud znane dolomitske komunistične prevare, ni omenil. Je pa v reminiscencah takratnega dogajanja izpostavil katoliško cerkev, da bi lahko povedal še eno »zgodovinsko« resnico, ki je tipični kulturni boj – namreč, da je za takratno zasužnjenje Slovenije kriv vsemogočni bog. Ko je omenjal zločinskega generala Robottija in to, da je podpisal 1965 smrtnih obsodb, pa je govorec »pozabil« na krivične in nedolžne žrtve, ki so jih povzročili komunisti med in zlasti po vojni. Robotti je bil zločinec, a takratnim Titovim komunistom in njihovim likvidacijam ni segel do kolen!
Stanovnik in njegova proslava sta lahko ob – kar je po svoje neverjetno – neposrednem prenosu na nacionalni televiziji ponovno delila narod in to na ravni nekih drugih malo v ponarejeno zgodovino zazrtih posameznikov! Rekel je, da demokracija ni samo strankarska in parlamentarna, »je ljudska demokracija, je glas naroda in demokracija, kakršni ste vi«. To pa je že na ravni vsaj verbalne revolucije in državljanske vojne, ki je menda potrebna tudi zato, ker nam zdaj vladata »sila, grožnja in prevara in to nas ne bo pripeljalo iz sedanjih zagat.«
Tako Stanovnik o gospodarski in dolžniški krizi in vladnih prizadevanjih za njeno reševanje. Stanovnik pravi, da je varčevanje le ena pot, ki pa je zgrešena pot, je varanje in laž o resnični situaciji. Da pa so nas vanjo pomagali pripeljati njegovi tovariši iz KGB, je pa tudi dobrohotno spregledal! Ne morete jemati, je rekel demagoško (pa še velja ne več), porodnicam in tisti ubogi starki v hribih. Njo je še enkrat omenil – ubogo starko, ki preživlja svoje stare dni v strahu za preživetje. To je obremenjevanje siromašnih in razbremenjevanje bogatih, je rekel Janez Stanovnik, prvi glas borčevske organizacije, kjer je še ogromno privilegijev, tudi dednih, ki gredo s kolena na koleno. In navsezadnje, tovariš Stanovnik je za svoje zasluge za narod daleč od tiste uboge starke nekje v hribih, saj mu je njegov Zoki, kot ga je imenoval med govorom, podaril varovano luksuzno stanovanje. Uboga starka nekje v hribih, ki se bori za preživetje, pa tega očitno ne ve in je mogoče celo bila med udeleženci proslave.
Levičarskim kaviar komunistom, ki jih zanimajo samo njihovi lastni privilegiji in oblast, se je posrečila proslava, ki nas je vrnila v povojna leta, ko je bila takšna slikovna in govorna ikonografija pač nekaj normalnega. Zdaj pa smo v 21. stoletju, tovariši.