Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

In memoriam: Danilo Slivnik (1950-2012)

Deli na:
In memoriam: Danilo Slivnik (1950-2012)

Foto: Primož Lavre

Danilo Slivnik je bil najprej velik človek, šele nato urednik, novinar, publicist in politični komentator. Bil je človek, ki je za sabo vedno puščal sled. Za Slivnikom se je vedno dvigoval prah. Bil je res nekaj posebnega, enkratnega in neponovljivega. Njegova življenjska pot je bila polna vzponov in padcev, bile so tudi stranpoti. Nekaj pa drži kot pribito – v njegovem življenju je bilo malo trenutkov, ko mu je bilo resnično dolgčas. A prišel je dan, ko ni zmogel več in si je pod bremenom spleta okoliščin sodil sam. Žal.

Tak, kakršen je bil, je imel malo pravih prijateljev in veliko zapriseženih sovražnikov. Veliko oboževalcev na eni in veliko zasmehovalcev na drugi strani. Tako, kot je bil neusmiljen do drugih, so bili drugi neusmiljeni do njega. Dokler je še vztrajal v novinarstvu, ni bilo pomiritve. Zadnja leta, ko se je bolj ukvarjal, kot je sam dejal, »z obrobnimi in nepomembnimi zadevami«, je politiko večkrat javno pozival k pomiritvi. Medsebojno uničevanje in iztrebljanje enega političnega pola proti drugemu z vsemi sredstvi in za vsako ceno ne vodi nikamor. Še najmanj v neko bolj normalno državo, kjer si človek želi živeti v miru. Te njegove zadnje misli so bile pogosto preslišane.

V sredo, tik preden se je povabil v oddajo Svet na Kanalu A, da javno spregovori o svoji vlogi v aferi Karner, sva govorila zadnjič. Bil je povsem na tleh, dobesedno povožen… To je bil popolnoma drugačen Danilo Slivnik od tistega, ki sem ga osebno poznal zadnjih petnajst let. Nekajkrat je ponovil, da se mu je porušil ves svet in da je zdaj mrtev človek. Ko danes vrtim film nazaj, se šele zavedam pomena teh besed. »Bica«, kot je pravil svoji mami s Prevalj na Koroškem, ima prav, mi je resignirano dejal, da bodo novinarji zdaj z mano naredili tisto, kar sem jaz počel drugim. Šel je zelo globoko vase, a ni zdržal. Pritisk medijev, brez katerih mu ni bilo živeti, je bil zanj prehud. Sodil si je sam, s pištolo. Odšel je v svojem slogu.

Brez Danila Slivnika bi bila slovenska medijska krajna precej bolj siva kot je. V njegovem življenju so bili na prvem mestu mediji, še posebej časopisi. Z njimi je bil neločljivo povezan. Bolečina, ko so pred leti uničili Mag, je v njem še vedno tlela. Ko je Mag prišel v »sovražne« roke, je bilo tudi konec njegovih znamenitih kolumen. Da postavi pero v stranski kot, se je odločil sam. Politično dogajanje je zadnja leta občasno komentiral le še na televizijah, enkrat na leto je dal intervju za Reporter.

Zadnja leta, ko so se zaradi takšnih in drugačnih razlogov najine poti razšle, ni bilo dneva, da ne bi zazvonil njegov telefon. »Kaj se dogaja«, je bilo skoraj vedno njegovo prvo vprašanje. Kot da bi se bal, da bi kaj pomembnega zamudil. Za Slivnika je še kako veljalo –»enkrat novinar, vedno novinar, 24 ur dnevno na lovu za informacijami«. To je bil njegov način življenja, ki si ga je izbral.

S Slivnikom sva se prvič srečala natanko pred petnajstimi leti. V vili Augusta na Njegoševi, kjer je bilo tedaj uredništvo Maga. Bil sem eden tistih mladih novinarjev, ki mu je Slivnik dal priložnost. Da postanem »vojščak Slivnikove četice«. Danilo, hvala ti. Počivaj v miru.

Silvester Šurla