Vasletova pisma s fronte: Delo Pučniku podtika, da je lahko bil tudi kot Milošević

To, da sedanji garnituri na Delu ni nič sveto, se seveda prebere vsak dan, saj ga je mogoče po propagandi in črni propagandi, ki jo zganja, primerjati s pokojnim glasilom partije Komunistom. Edina sreča je, da mu naklada vsak dan skokovito pada in da je v resnici že v tako rdečih številkah, da je to na meji – aleluja! – bankrota.

Delo danes svojim bralcem zastavlja naslednje vprašanje: »Mislite, da je izvirni greh, da so se zgodili izbrisani, res zagrešil Jože Pučnik?« In nadaljujejo.
Leta 1990 je Pučnik takole povedal v nekem govoru:
»Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. [...] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. [...] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. [...] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. [...] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. [...] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati.«

Potem pa iz tega izpeljejo naslednja vprašanja, ki so že tudi takšna sugestija, da o odgovorih skorajda ni mogoče dvomiti:
»Ali lahko iz teh Pučnikovih besed razberemo napoved tega, kar se je potem zgodilo: da so iz registra izbrisali 25.671 državljanov?«
»Bi Pučnika zato primerjali z Miloševićem in/ali Tuđmanom?«
»Ali bi Jožetu Pučniku pripisali, da bi toliko ljudem namerno in zavestno povzročil tak pravni in eksistencialni problem?«

Glede na bralsko klientelo, ki je Delu še ostala, o rezultatih odgovorov skorajda ni mogoče dvomiti. Četudi pri Delu ne bi spoštovali načela o mrtvih vse dobro, pa je treba povedati, da gre za grobo insinuacijo in zlonamernost! Jože Pučnik nikdar ni imel te molči, da bi o čemerkoli sam odločal. Nikdar ni nič vsiljeval, je pa vse glasno povedal; bil je demokrat, ki je spoštoval druga mnenja, razpad Jugoslavije pa je tako kot sto tisoči Slovenk in Slovencev pričakal slovesno in z veseljem. Pučnik ni bil tisti, ki bi odločal o izbrisanih in razlogih, da se je takrat to zgodilo.

Sram me je, da leta 2012 obstoja medij, ki si privošči kaj takšnega.

16. decembra 1990 v času plebiscitarne kampanje, je dr. Jože Pučnik na vleikem zborovanju v Ljutomeru med drugim govoril tudi prihodnosti samostojne Slovenije. Novinar Soban je po Milošiču takole prirejeno ponarejeno povzel Pučnikove besede:

»Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. [...] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. [...] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. [...] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. [...] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. [...] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati.«

Vendar pa novinar Branko Soban Pučnika ni citiral v celoti, ampak je izpustil nekaj zelo pomembnih stavkov, zato poglejmo še tisto, kar je Pučnik res rekel:

»Ne delajmo si utvar, kajti tukaj ne gre za nacionalno, ampak za socialno vprašanje. Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. Če hočemo v republiki Sloveniji zagotoviti trdno socialno strukturo, bomo namreč morali uvesti nekakšna merila pri dajanju državljanstev. Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi si ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. Zavedati se moramo, kaj je v okviru Slovenije po socialni plati mogoče reševati in kaj ne – nacionalna plat vprašanja je namreč drugotnega pomena. Tukaj si urejamo skupnost, ki si od vsega začetka mora zagotoviti življenjske pogoje, pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo…Potrebno bo izračunati – tudi demografsko – kakšni posledični problemi bi lahko nastali v petih ali desetih letih skupaj z zahtevami po kulturni avtonomiji. Osebno se bom z vsem vplivom, ki ga imam v socialdemokratski stranki, zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. Knina v Sloveniji ne maramo in danes imamo  možnost, da te stvari humano, socialno in pravno demokratično rešimo. Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov in nobene mitingaške demokratičnosti, ki bi nam ustvarila težave, s kakršnimi se srečujejo Angleži, Francozi, Nemci in ostale države, ki so obstajale v kolonialni dobi. Slovenija se s temi dodatnimi problemi po mojem ne sme obremenjevati.«