Vasle: Manjka nam odločnosti, poguma, da bi bili bolj radikalni
27. dec. 2014 11:07 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


Začetki reforme, predvsem sanacija bančnega sistema, proces konsolidacije javnih financ, pokojninska reforma, reforma trga dela, so spodbudni znaki, a se še vedno preveč vrtimo v ozkem okviru, manjka nam odločnosti, poguma, da bi bili bolj radikalni, je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevnik povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
"Na številnih področjih imamo globoke probleme, poznamo pa tudi dobre rešitve iz drugih držav, vendar si jih tudi v širšem družbenem kontekstu ne upamo uvesti," je za prilogo Objektiv ocenil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle.
Razloge vidi deloma v nacionalnem karakterju, "vsako stvar želimo neštetokrat premisliti, vključujemo nove in nove deležnike in zato spremembe zvodenijo", k temu prispeva tudi institucionalni okvir, ki onemogoča hitre spremembe.
Z vidika pričakovanj, da bo rast malega, odprtega gospodarstva poganjal izvoz, je trenutna rast relativno zdrava. "Slovenija krepi svojo prisotnost na večini trgov, ki so za nas pomembni. Če smo v začetku krize močno izgubljali tržne deleže, jih zdaj ponovno pridobivamo," je dejal.
Krepijo se tudi investicije. Poleg povečanega črpanja evropskih sredstev za javne investicije se kažejo tudi prvi znaki okrevanja vlaganj v opremo in stroje v zasebnem sektorju. Podjetja del prihodkov namenjajo za investicije, kar kaže na trdnost okrevanja, rastejo tudi plače.
Vasle pa pri tem opozarja, da je rast še vedno zelo krhka in negotova. V veliki meri temelji na naših izvoznih trgih. "Napovedi za leto 2015 so v EU boljše kot v letu 2014, vendar mednarodne inštitucije, ki pripravljajo napovedi, te za EU konstantno znižujejo. Opraviti imamo z veliko negotovostjo. Še vedno ne moremo avtomatično pričakovati, da bo rast tolikšna kot letos in da se bo povečevala," pravi.
Med tremi glavnimi 'novoletnimi zavezami' vlade bi morala biti po njegovem mnenju na prvem mestu okrepitev zavedanja, da je nadaljnje sprejemanje omejenih kratkoročnih ukrepov neprimerno in da je treba vključiti dolgoročnejše gospodarske cilje - več pozornosti nameniti konkurenčnosti gospodarstva na tujih trgih.
Drugo področje so demografske prilagoditve - urediti je treba razmerje med tem, koliko časa delamo, in časom, ki ga bomo preživeli v pokoju, ter si razjasniti, kakšne prejemke pričakuje generacija, ki je zdaj zaposlena, in ali se nam zdijo sprejemljivi.
Tretje področje so javne finance, in sicer ne le konsolidacija prihodnjega proračuna, ampak soočenje z dejstvom, da Slovenija že 20 let beleži strukturni primanjkljaj - zadnjih 20 let smo ne glede na to, kakšna je bila gospodarska rast, porabili več, kot smo ustvarili.
Kje bo Slovenija čez pet ali deset let, je v rokah tistih, ki odločajo o naši ekonomski politiki. "Slab scenarij bi bil, če bomo v prihodnjih letih zgolj nadaljevali politike, ki smo jih vodili doslej, in se ne bomo resno lotili nobenega od problemov, ki sem jih prej naštel," je opozoril.
Kar je trenutno na vladni agendi - konsolidacija javnih financ, demografija, upravljanje podjetij - so prave stvari, je pa še negotovo reči, katere ukrepe bo vlada dejansko izpeljala, je še dejal Vasle.