Obama je pred volitvami novembra lani obljubljal, da bo tokrat res potrdil reformo, kar mu gre malce bolj verjeti, ker so republikanci spoznali, da bodo z dosedanjim odnosom do priseljencev obsojeni na manjšinski status oziroma lahko pozabijo, da bodo še kdaj imeli svojega človeka v Beli hiši. Obama je namreč na volitvah zmagal s trdno podporo volivcev latinsko-ameriškega porekla, ki je bila skoraj tako visoka kot med temnopoltimi volivci.
Z reformo priseljevanja se je nazadnje skušal spopasti republikanski predsednik George Bush mlajši, vendar so ga onemogočili njegovi republikanci, ki so doslej vztrajno zavračali vsako možnost, da okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA pride do zakonitega statusa. Nekateri kandidati republikancev, kot je bil teksaški guverner Rick Perry so se problema, ki zaradi demografskih trendov čakajo stranko v prihodnosti, sicer zavedali.
Vendar pa s takšnim pristopom ni bilo mogoče osvojiti strankine nominacije. To je dobil Mitt Romney, ki se je neslavno proslavil z izjavo, da bo na položaju predsednika ustvaril takšne razmere, da se bodo nezakoniti priseljenci kar sami deportirali. Tak pristop je podobno nerealen, kot razmišljanje o množičnih aretacijah in izgonu vseh nezakonitih priseljencev.
Pobudo za reformo, ki ni bistveno drugačna, kot jo je predlagal Bush mlajši, so sedaj podprli republikanski senatorji John McCain iz Arizone, Lindsay Graham iz Južne Karoline, Marco Rubio iz Floride in Jeff Flake iz Arizone. Pri demokratih pa so se podpisali Charles Schumer iz New Yorka, Robert Menendez iz New Jerseyja, Duick Durbin iz Illinoisa in Michael Bennet iz Kolorada.
McCain je reformo najprej podpiral, potem je leta 2008 kandidiral za predsednika ZDA in je spremenil odnos, sedaj pa je spet nazaj v starih tirnicah. Za uspeh pobude je pomembna podpora floridskega senatorja Marca Rubia, sina priseljencev iz Kube, ki uživa ugled v vrstah gibanja čajanke in je bil doslej proti reformi.
Kubanski priseljenci imajo namreč v ZDA poseben status. Če njihovo stopalo doseže ameriško kopno, so avtomatično zakoniti priseljenci, zato jih reforma ni zanimala in so s svojo organizirano podporo dolga leta omogočali zmage republikancev na Floridi.
Z rastjo drugih latinsko-ameriških manjšin je njihova podpora manj pomembna, poleg tega pa mlajše generacije ameriških Kubancev niso tako obremenjene s sovraštvom do komunističnega režima na Kubi, kot so starejše, ki pa se počasi manjšajo. Rubio, ki ga imajo nekateri za možnega republikanskega predsedniškega kandidata leta 2016, sedaj reformo zagovarja, vendar z opozorilom, da vsesplošna brezpogojna amnestija ne pride v poštev.
Ta sicer ni prišla v poštev niti doslej, saj se tudi demokrati zavedajo, da ne prinaša rešitve. Takšno reformo so v ZDA izpeljali v 80. letih prejšnjega stoletja pod republikanskim predsednikom Ronaldom Reaganom in je imela za posledico le legalizacijo milijonov nezakonitih priseljencev, novi pa so še vedno množično prehajali predvsem južno mejo z Mehiko.
Senatorji predlagajo, da se nezakonitim priseljencem omogoči pot do legalizacije, vendar se bodo morali najprej sami prijaviti oblastem, da dobijo pogojni status. Nato bodo preverili njihovo kriminalno preteklost, kar pomeni, da bodo tisti, ki so v preteklosti zagrešili kazniva dejanja, še naprej ostali neprijavljeni, sicer jim grozi izgon.
Kar 40 odstotkov vseh nezakonitih priseljencev je prišlo v ZDA zakonito, vendar pa so ostali v državi, ko jim je potekel vizum. Po registraciji in preverjanju bodo morali plačati še zaostale davke in verjetno še kaj tisočakov za to, da si uredijo status. Reforma bo tako tudi velika priložnost za izboljšanje javnih financ ZDA.
Da se tisti, ki pošteno čakajo na počasno mletje imigracijskega sistema za svojo zeleno karto oziroma dovoljenje za delo in bivanje, ne bi počutili prikrajšani, senatorji predlagajo tudi izboljšanje in pospešitev postopkov. Reforma bo uvedla učinkovitejši sistem preverjanja delodajalcev, da jim preprečijo najemanje in izkoriščanje nezakonitih priseljencev, prav tako pa bo prinesla tudi boljše usposabljanje državnih uradnikov in ostrejše kontrole za preprečevanje zlorab in slabega odnosa do ljudi.
Obenem pa reforma prinaša povečanje števila mejnih agentov, povečanje števila brezpilotnih letal in druge elektronske opreme za nadzor meje. McCain je v nedeljo za televizijo ABC izrazil previdni optimizem, da bo reforma uspela. Priznal je, da republikanci dramatično izgubljajo glasove volivcev latinsko ameriškega izvora, zato je pripravljenost za sprejem reforme večja.