Slovo reformistične vlade Janeza Janše

Konsolidacijo javnih financ je Janševa vlada začela z zmanjševanjem javne porabe in tako znižala proračunski primanjkljaj, ki naj bi konec lanskega leta znašal nekaj nad tremi odstotki BDP. Z varčevalnimi ukrepi oziroma zakonom o uravnoteženju javnih financ je znižala izdatke za javni sektor ter ukinila nekatere pravice in pokojninskega in socialnega zavarovanja. Makroekonomski kazalci so se začeli obračati na bolje, na mednarodnih finančnih trgih so začele obrestne mere za državne obveznosti počasi, a vztrajno padati. To je državi omogočilo, da je oktobra uspešno izdala dolarsko obveznico, s prodajo katere je lahko zapolnila proračunsko luknjo.

Nadaljevala je s svežnjem sprememb davčne zakonodaje in administrativnih omejitev, s katerimi naj bi omogočila večjo konkurenčnost in zagon gospodarstva. Decembra lani je bila v državnem zboru soglasno sprejeta pokojninska reforma, ki je v prejšnjem mandatu pokopala Pahorjevo vlado. Ta mesec pa je bila prav tako soglasno sprejeta reforma trga dela, in sicer s spremembami zakona o delovnih razmerjih in zakona o urejanju trga dela.

Sanacijo bančnega sektorja je vlada začela z ustanovitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank, bolj znane kot slaba banka, z njo pa naj bi država omogočila večje preglednost nad bančnimi terjatvami, po drugi strani pa bankam z razbremenitvijo terjatev omogočila vnovično kreditiranje podjetij. Skupaj z reformo bančnega sistema se je vlada lotila oblikovanja državnega holdinga, s katerim skuša centralizirati upravljanje in lastništvo vsega državnega premoženja. Z nastopom nove vlade pod vodstvom Alenke Bratušek pa sta usodi slabe banke in holdinga negotova, saj se obetajo spremembe zakona, ki ureja delovanje slabe banke, medtem ko naj bi Slovenski državni holding zgolj upravljal z državnim premoženjem.

Zadnji, a vendarle zelo pomemben dosežek Janševe vlade je na področju mednarodnih odnosov, saj ji je uspelo rešiti zadnje odprto vprašanje, ki je preprečevalo ratifikacijo hrvaško pristopno pogodbo k EU. S podpisom memoranduma o Ljubljanski banki sta premierja Janez Janša in Zoran Milanović reševanje vprašanja spornih deviznih vlog prepustila sporazumu, ki ureja razmerja med naslednicami nekdanje Jugoslavije, in sicer pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Hrvaška je tako v celoti sprejela argumente, ki jih je Slovenija zagovarjala že od osamosvojitve dalje.