Danes povezuje humanoidne in druge robote s programsko opremo, ki jim daje uporabno vlogo. Njihov najbolj znani član ekipe, humanoidni robot Jože, je po navedbah podjetja nastopil na več kot sto dogodkih in opravil približno 11 tisoč pogovorov.

Za njegovo javno podobo pa se skriva precej manj spektakularno, a za podjetje odločilno delo: programiranje, preizkušanje, odpravljanje napak in iskanje opravil, ki jih robot v resničnem okolju dejansko zmore opravljati.

Ko vstopimo v prostore podjetja Vandri Robotics v Ljubljani, je Jože že tam. Visok je približno 140 centimetrov, tehta okoli 40 kilogramov in ima človeško postavo, a njegovi gibi še niso povsem človeški. Lahko hodi, ohranja ravnotežje in govori. Predvsem pa zna pritegniti pozornost: ljudje se ob njem ustavljajo, ga sprašujejo, se z njim fotografirajo in preverjajo, koliko je v njegovih odgovorih razumevanja in koliko naučene odzivnosti.

Jože ni nastal čez noč. Njegovo telo je delo proizvajalca robotov, osebnost in način komuniciranja pa so razvili v Vandriju. Prav povezava med kupljeno strojno opremo in lastno programsko rešitvijo je jedro poslovne zamisli, ki sta jo predstavila Luka Slapnik in Miha Golčer.

Vandri Robotics

Od programske opreme do robotike

Zgodba se ni začela z robotom. Podjetje Vandri je pred približno štirimi do petimi leti nastalo kot podjetje za razvoj programske opreme. Pomemben preobrat je prinesel oktober 2022, ko je ekipa dobila dostop do ChatGPT in začela svoje delo usmerjati v umetno inteligenco.

Razvijali so rešitve, ki so lahko komunicirale z uporabniki, med drugim digitalne avatarje za kulturne ustanove. Eden od njih je bil posvečen pionirju astronavtike Hermanu Potočniku Noordungu in je zaživel v Centru Noordung v Vitanju.

Naslednji korak je bil prehod od digitalnih sogovornikov k robotom. Avgusta 2025 so se odpravili na Kitajsko, kjer so spoznali podjetje Unitree, proizvajalca humanoidnih in drugih robotov. Odločili so se, da bodo svoje znanje umetne inteligence povezali s stroji, ki se lahko premikajo v resničnem prostoru.

Vandri Robotics

Za robotiko so ustanovili posebno podjetje Vandri Robotics in kupili prvega humanoidnega robota. Družba je bila ustanovljena novembra 2025, v tem mesecu je bil javnosti prvič predstavljen tudi humanoidni robot Jože. Robotika je tako iz razvojnega projekta postala samostojna poslovna smer.

V Vandri Robotics so prve korake na področju humanoidne robotike financirali sami. Nakup prvega robota je zahteval precejšen vložek, zato je bilo pomembno, da so čim prej pridobili prve posle in začeli vračati investicijo.

Pri razvoju podjetja se srečujejo tudi z značilnostmi slovenskega poslovnega okolja, med katerimi izpostavljajo predvsem visoke stroške dela. Ker je robotika kapitalsko zahtevna panoga, bi jim bila dobrodošla večja podpora države oziroma skladov, zlasti v začetni fazi razvoja. Toda njihov trg ni omejen na Slovenijo: rešitve razvijajo z mislijo na širši evropski prostor, kjer vidijo tudi možnosti za nadaljnjo rast.

Vandri Robotics

Najprej osebnost, nato opravila

Ko je Jože prišel k ekipi, je znal hoditi in ohranjati ravnotežje, ni pa bil še sogovornik, kakršnega poznamo danes. Ekipa je najprej razvila njegov način komunikacije in značaj, nato pa postopoma širila njegove sposobnosti.

Naučili so ga preprostih gibov, kot sta mahanje in ples, zdaj pa se posvečajo zahtevnejšim nalogam, pri katerih mora prepoznati predmet, oceniti njegovo lego, izbrati način prijema in ga premakniti, ne da bi ga izpustil ali poškodoval.

»Za nas je to zelo preprosto, ker smo se tega naučili kot otroci. Roboti pa potrebujejo veliko časa, da se naučijo istih stvari,« pojasnjuje Slapnik. Težava ni le v posameznem gibu, temveč v povezovanju zaznavanja, odločanja in fizičnega delovanja. Robot, ki je prepričljiv v nadzorovanem prikazu, zato še ni nujno sposoben zanesljivo delati v vsakdanjem okolju.

Vandri Robotics

Jože lahko odgovarja na vprašanja s pomočjo umetne inteligence, a to ne pomeni, da svet razume kot človek ali da samostojno obvlada zapletena fizična opravila. Po mnenju sogovornikov so pričakovanja javnosti do humanoidne robotike pogosto previsoka.

»Ljudje pričakujejo, da robot že vse zna, da ga samo kupiš in začne delati,« pravi Golčer. Takšna predstava lahko povzroči razočaranje, ko se izkaže, da je za uporabo robota treba razviti dodatno programsko opremo, ga prilagoditi okolju in postopoma preizkusiti njegove zmogljivosti. Zato je del dela podjetja tudi pojasnjevanje, kaj je izvedljivo danes, kaj zahteva dodaten razvoj in kaj bo mogoče šele pozneje.

V enem letu se je Jože po navedbah podjetja pojavil na več kot sto dogodkih in opravil približno 11 tisoč pogovorov. Nastopal je v medijih in na prireditvah, z dijaki Gimnazije Slovenske Konjice sodeloval v gledališki predstavi, s Francijem Kekom pa pri skriti kameri. Obiskal je tudi Konjiški maraton.

Vandri Robotics

Takšni nastopi niso le promocija: robot se srečuje z različnimi ljudmi in vprašanji, ekipa pa ugotavlja, kako se odziva v nepredvidljivih okoliščinah in kje so njegove omejitve.

Jože ni edini humanoidni robot, ki ga predstavljajo na različnih trgih. Na Hrvaškem uporabljajo ime Tonka, v Bosni in Hercegovini Roby, v Nemčiji pa Willi. Imena in jezikovne prilagoditve odražajo prizadevanje, da bi se robot čim bolje vključil v okolje, v katerem deluje.

Ne prodajajo le stroja

Vandri Robotics dobavlja humanoidne, servisne in dostavne robote, čistilne naprave, štirinožne robote ter avtonomna vozila za skladišča. Njihova dodana vrednost ni zgolj dobava naprav, temveč predvsem programska oprema, prilagoditev konkretnim nalogam, uvedba v delovno okolje ter servis in vzdrževanje.

Primož Lavre

Večina robotov, ki jih dobavljajo iz Kitajske, ob prihodu še nima programske opreme za opravila, ki jih želi izvajati naročnik. Strojna oprema je le osnova; šele programiranje in povezovanje z obstoječimi sistemi določita, kaj bo naprava zmogla v praksi. Podjetje zato prevzame povezovanje posameznih delov v delujočo rešitev, stranki pa se ni treba posebej ukvarjati z iskanjem proizvajalca, združljivostjo sistemov in organizacijo podpore.

Njihova platforma omogoča oddaljeno spremljanje in upravljanje več robotov ter posodabljanje vsebin. V trgovini lahko robot kupcem pomaga poiskati izdelke in odgovarja na pogosta vprašanja, informacije pa je mogoče prilagajati spremembam cen, akcij in zalog.

Če robot ne pozna odgovora, nima potrebnih informacij ali naloge ne more opraviti, mora znati opozoriti človeka, namesto da bi si odgovor izmislil. Pri zahtevnejših vprašanjih, denimo o reklamacijah, je še vedno potreben zaposleni z ustreznim znanjem in pooblastili.

Primož Lavre

Platformo so razvijali v zadnjem letu, v produkcijski uporabi pa je štiri do pet mesecev. Nenehno jo nadgrajujejo: naročnikom zagotavljajo tedenske posodobitve stabilnosti, hitrosti in zmogljivosti, nove modele umetne inteligence pa vključujejo, ko izboljšajo delovanje. Ker se ponudniki in modeli hitro spreminjajo, je sistem zasnovan modularno, da lahko posamezne dele zamenjajo ali nadgradijo, ne da bi vsakič začeli znova.

Nekatere storitve in strežnike najemajo, saj za zdaj nimajo lastnih podatkovnih centrov. Kjer je smiselno, uporabljajo odprtokodne rešitve, drugje plačljive storitve. V primerjavi z velikimi mednarodnimi podjetji nimajo primerljivega kapitala ali števila razvojnikov, zato ne poskušajo sami izdelati vsakega sestavnega dela.

Njihova prednost je v povezovanju obstoječih tehnologij, programiranju lastnih funkcionalnosti in prilagajanju rešitev potrebam naročnikov.

Pri tem sodelujejo tudi z raziskovalnimi ustanovami, med njimi z Institutom Jožef Stefan v Sloveniji in Institutom Ruđer Bošković na Hrvaškem.

Trgovine, skladišča in vprašanje povračila naložbe

Največ povpraševanja trenutno zaznavajo v trgovini, kjer se vse bolj kaže pomanjkanje kadra, pomembno področje pa je tudi industrija. Robot lahko v prodajalni pomaga pri iskanju blaga ali odgovarja na pogosta vprašanja, v proizvodnji in skladiščih pa lahko prevzame določene ponavljajoče se naloge, če je delovni proces dovolj jasno opredeljen.

Idealna stranka zanje ni nujno podjetje, ki želi takoj zmanjšati število zaposlenih. Pomembnejše je, da je pripravljeno razmisliti o drugačnem načinu dela, sprejeti proces uvajanja tehnologije in razumeti, da nekatere rešitve še niso povsem zrele. Pri odločitvi je treba najprej razumeti delovni proces in oceniti, kaj lahko robot dejansko prevzame.

Svigloproduction

Vandri Robotics ponuja enkratni nakup ali mesečni najem z vezavo, po kateri lahko naročnik postane lastnik opreme. Humanoidni roboti stanejo približno od 20 tisoč do 50 tisoč evrov, storitveni roboti pa okoli 9 tisoč do 15 tisoč evrov.

Manjši robot Unitree je mogoče dobiti za približno 6 tisoč evrov, vendar so njegove sposobnosti še omejene. Cena je odvisna od vrste naprave, konfiguracije, dodatnih zmogljivosti in potrebnih prilagoditev.

Pri humanoidih so pomembne tudi roke: izvedbe z gibljivimi prsti so dražje od tistih z enostavnejšimi nastavki. Na ceno vpliva tudi zmogljivost vgrajenih računalnikov, ki mora ustrezati zahtevnosti nalog. Med servisnimi roboti so lahko dostavljalci s pladnji, informacijske točke z zaslonom in naprave za druge namene.

Pri čistilnih robotih pa so pomembni velikost površine in način čiščenja: nekateri so namenjeni pometanju manjših prostorov, drugi mokremu čiščenju, tretji večjim industrijskim površinam.

Vandri Robotics

Povračila naložbe ni mogoče oceniti enotno. Pri čistilnem robotu je mogoče primerjati nabavno ceno, površino, ki jo očisti, in prihranek časa. Pri servisnem robotu je pomembno, katere informacije lahko posreduje in koliko dela prevzame od zaposlenih, v proizvodnji pa tudi, koliko izmen stroj deluje in kolikšen del delovnega časa lahko robot učinkovito prevzame.

Humanoid, ki se še uči manipulacije s predmeti, ima drugačno ekonomsko vrednost od naprave, namenjene eni jasno določeni nalogi.

Varnost in zaupanje

Ko se robot pogovarja z obiskovalcem ali stranko, se odpre tudi vprašanje podatkov: kdo lahko dostopa do pogovorov, kaj si sistem zapomni, kje se informacije obdelujejo in kako dolgo se hranijo.

Primož Lavre

Podjetje Vandri Robotics mora pri razvoju upoštevati evropska pravila, vključno z zahtevami glede varstva osebnih podatkov in umetne inteligence. Uporabniku mora biti jasno, da se pogovarja z umetno inteligenco, za obdelavo osebnih podatkov pa je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago in, kadar je potrebno, soglasje. Podatki se obdelujejo oziroma hranijo v Evropski uniji, del procesiranja pa lahko glede na konkretno postavitev poteka tudi lokalno na napravi.

Zaupanje je pomembno tudi za sprejemanje robotov v javnosti. Nekateri jih sprejmejo z radovednostjo, drugi z zadržanostjo ali strahom. Zato ni dovolj, da robot tehnično deluje: ljudje morajo vedeti, kaj naprava počne, kakšne so njene omejitve in kdo je odgovoren, če pride do napake.

Primož Lavre

Ekipa, ki raste skupaj s projektom

Luka Slapnik se posveča predvsem programski in tehnični plati, Miha Golčer pa strojni opremi, postavitvam in izvedbi na terenu. Celotna ekipa šteje danes približno dvanajst ljudi; šest jih dela na razvoju v Sloveniji, dva sodelujeta na daljavo.

Podjetje se širi tudi zunaj slovenskega trga. V začetku leta 2026 so odprli hrvaško podružnico oziroma razvojno-servisno točko v Pakracu, kjer sodelujejo s tremi partnerji. V začetku leta 2027 načrtujejo širitev v Nemčijo, kjer predvidevajo zaposlitev treh ljudi. Rast ne pomeni le prodaje na novih trgih, temveč tudi potrebo po lokalni podpori, poznavanju pravil in sposobnosti servisiranja ter prilagajanja naprav po namestitvi.

Primož Lavre

Poslovni model zato ni odvisen samo od prodaje robotov, ampak tudi od programske prilagoditve, integracije, najema in dolgoročne podpore. Tehnično znanje mora spremljati razumevanje dejanskih potreb strank, saj je robot uporaben le, če lahko zanesljivo opravlja nalogo, za katero je bil uveden.

Med obljubo in uporabnostjo

Humanoidni roboti, kot je Jože, vzbujajo velika pričakovanja, toda treba je razlikovati med tem, kar je mogoče pokazati na odru, in tem, kar lahko naprava zanesljivo počne vsak dan, poudarjata naša sogovornika. Jože se lahko pogovarja, hodi in sodeluje na dogodkih, za zahtevnejša fizična opravila pa potrebuje nadaljnji razvoj.

Ponavljajoča se opravila v industriji so pogosto primernejša za avtomatizacijo kot nepredvidljivo delo v domačem okolju. Vsekakor pa so pomoč starejšim, dostava, podpora v zdravstvu in gospodinjska opravila področja, na katerih bi se uporaba robotov lahko v prihodnosti širila.

Vandri Robotics

Ko Jože po koncu pogovora spet postane predmet pogledov, je lahko razumeti, zakaj se ljudje ob njem ustavijo. Humanoidni robot je hkrati naprava, demonstracija tehnologije in obljuba prihodnosti, ki se še ni povsem uresničila.

Za zdaj ne zna sam zamenjati baterije, ne more zanesljivo opravljati vseh opravil in potrebuje ljudi, ki ga programirajo, spremljajo ter popravljajo. Toda prav v tem je bistvo zgodbe Vandri Robotics. Njihovo delo ni čakanje na čas, ko bodo roboti znali vse, temveč iskanje poti, kako jim postopoma omogočiti, da bodo znali več.

Medtem ko Jože pleše, pozdravlja obiskovalce in vodi pogovore, v ozadju nastajajo programi, povezave in sistemi, zaradi katerih bi nekoč lahko postal uporaben tudi tam, kjer danes še ne zmore veliko.

Podje Vandri Robotics se osredotoča predvsem na evropski trg. Ne načrtujejo širjenja zunaj Evrope, temveč želijo na evropskem področju humanoidne robotike pridobiti pomembnejši tržni delež. Časovni okvir treh do petih let se jima zdi v industriji, ki se spreminja tako hitro, skoraj nepredvidljiv. Zato v podjetju razmišljajo predvsem o naslednjih mesecih in letu, ne da bi pri tem izgubili dolgoročnejši cilj.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.