Zbor za republiko podpirajo demokratične procese v Ukrajini, njeno suverenost in celovitost kakor tudi njeno suvereno pravico izbire, v katere mednarodne organizacije in povezave bo vstopala. Ukrajinska kriza utegne sprožiti daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnih odnosov, za zaupanje in sodelovanje v Evropi. 

"Zgodovinski spomin terja, da se ob najnovejših ruskih grožnjah in njihovih implikacijah spomnimo načrtov Miloševićeve Srbije v zvezi s srbskim prebivalstvom v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu; na žalost pa tudi münchenskega paktiranja v zvezi s Sudetskimi Nemci leta 1938, da ne govorimo o kasnejših paktih, ki so sprožili II. svetovno vojno. 

Ob tem je Zbor za republiko zaskrbljen tudi zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega ministrstva za zunanje zadeve. Gre za izjave o pripravljenosti Slovenije, da bi posredovala med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ker da »imamo z Rusijo dobre odnose«. Poleg tega, da dopuščajo dvom o dobrih odnosih med Slovenijo in Ukrajino; poleg tega, da ustvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica EU, ampak nekakšna vmesna in neopredeljena država med EU in Rusijo; takšne izjave prenašajo težišče problema, ki je v celoti ruski proizvod, na odnose med EU in RF. 

Izjave slovenske vlade v zvezi z Ukrajino niso samo politično sporne in nesprejemljive, ampak so tudi nepravilne z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke. V mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti, ali se jim celo pridružuje. V Zboru za republiko se sprašujemo, kako je moglo priti do takšnih izjav. 

Slovenija si je že v preteklosti in v okviru EU prizadevala za dobre odnose z Rusko federacijo in z Ukrajino. EU je Ukrajini zagotavljala evropsko perspektivo, v zadnjem času pa ji je ponudila tudi članstvo. Takšni politiki se Slovenija ni odpovedala in se ji ne more odpovedati. 

V Zboru za republiko menimo, da bi moral zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja v zvezi z ukrajinsko krizo nemudoma odstopiti vsaj zunanji minister Karl Erjavec," v izjavi za javnost v imenu Zbora za republiko pišejo Aleš Hojs, Jože Rant, Dimitrij Rupel in Lovro Šturm.