Hrvaško sodišče je naložilo LB, naj vrne tožnici 100.034 švicarskih frankov, ki jih je v LB vezala leta 1977, kot tudi slabih 700 švicarskih frankov z njene druge varčevalne knjižice. LB je naložila plačilo obresti kot tudi 49.200 kun (6473 evrov) stroškov sojenja.
Odvetnik Žugić pravi, da gre za še eno v vrsti pravnomočnih sodb v zasebnih tožbah hrvaških varčevalcev proti Ljubljanski banki na Hrvaškem.
"Bilo je več kot 50 pravnomočnih sodb, a je težava v tem, da varčevalci ne morejo dobiti denarja od Ljubljanske banke niti z izvršbo, ker slovenska banka praktično nima premoženja na Hrvaškem," je dejal Žugić, ki že več kot 20 let zastopa del hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.
LB sicer že tako nima premoženja, saj ga je prenesla na NLB.
Žugić je spomnil, da je nekaj hrvaških varčevalcev uspelo dobiti svoje prihranke na podlagi pravnomočnih sodb, potem ko je bila prodana nepremičnina LB v Osijeku.
Kot je dodal, poteka več postopkov, ki so jih sprožili hrvaški varčevalci, zaradi zaplembe in izvršbe nad vilo v Moščenički Dragi, ki je v lasti LB. Tudi 70-letna Arsenijevićeva bo poskusila priti do svojega denarja z izvršbo nad nekdanjo počitniško vilo LB nedaleč Opatije.
Arsenijevićeva je dejala, da je izgubila že vsako upanje, da bo prišla do svojega denarja. Za današnji Večernji list je izjavila, da se s 140 evri pokojnine komaj preživlja, potem ko je njen mož leta 1995 umrl.
Zagrebško sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da v primeru Arsenijevićeve ne velja sporazum o nasledstvu, ker ne varčevalka niti LB nista naslednici nekdanje Jugoslavije. Soglasje držav naslednic, da se bodo o spornih vprašanjih pogajali, prav tako ne vpliva na LB, da bo izpolnila svojo obveznost do Arsenijevićeve, so dodali.
LB je od hrvaškega vrhovnega sodišča zahtevala revizijo postopka, ki pa po besedah Žugića ne odlaga izvršitve pravnomočne sodbe. Žugić je ob tem poudaril, da je vrhovno sodišče zavrnilo vse prejšnje podobne zahteve LB.
Na Hrvaškem je približno 130.000 varčevalcev, ki LB bremenijo za približno 300 milijonov evrov.
Sporazum o nasledstvu iz leta 2001 določa, da pet naslednic na pogajanjih v Baslu doseže dogovor o prevzemu jamstva federacije nekdanje SFRJ za devizne vloge občanov. Slovenija je devizne varčevalce bank s sedežem v bivših republikah na svojem ozemlju po razpadu SFRJ poplačala po teritorialnem načelu, zato vztraja pri uresničitvi sporazuma o nasledstvu.