Ustavni sodniki, ki so s četrtkovo odločbo razveljavili obsodbe v zadevi Patria, so med drugim tudi ugotovili, da je bila predsedniku SDS Janezu Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja. Pri sojenju na vrhovnem sodišču je namreč sodeloval tudi Masleša, ki je v javnem govoru kritiziral tudi ravnanje pritožnika. Tudi zato so v SDS so že izrazili pričakovanje po odstopu vseh, ki so sodelovali v tem sodno-tožilskem procesu.
Vendar pa na vrhovnem sodišču razlogov za odstop Masleše ne vidijo. Kot je dejal Strojin, v zvezi s kršitvijo načela videza nepristranskosti vrhovno sodišče pogreša opredelitev ustavnega sodišča do argumentov občne seje, ki se je pri tem oprla tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Videz ima po besedah tiskovnega predstavnika vrhovnega sodišča Strojina res določen pomen, vendar ta ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije; videz je treba preučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža, je povedal v izjavi za medije.
Kot je ocenil, se zdi, da "je ustavno sodišče zanemarilo okoliščine konkretnega primera ter izhajalo zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku, namesto da bi določilo meje objektivnega standarda videza nepristranskosti".
Sicer pa se vrhovno sodišče po njegovih besedah "ni in se ne bo vpletalo v politično motiviran diskurz" in hkrati zavrača kakršne koli očitke o politični motiviranosti. Nedvomno pa je, da se v taki zadevi odpirajo pomembna strokovna vprašanja, je dejal Strojin.
Po proučitvi odločb ustavnega sodišča tako na vrhovnem sodišču poudarjajo, da "ne drži, da bi ustavno sodišče s to odločbo izpostavilo napake ali vprašanja, na katere redno sodstvo ni bilo pozorno ali pa se do njih ni opredelilo". Se je pa ustavno sodišče po njihovi oceni odločilo za drugačno, novo interpretacijo nekaterih zahtevnih strokovnih vprašanj in standardov.
Sodstvo bo odločitve ustavnih sodnikov po besedah Strojina spoštovalo. "Gotovo pa je, da odločba na načelni ravni sproža več vprašanj, kot ponuja odgovorov," je opozoril. Nova doktrina ustavnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela zakonitosti bo namreč po njegovih besedah v prihodnje gotovo bistveno vplivala na pregonjivost korupcijskih kaznivih dejanj.
Prav tako ga preseneča, da ustavno sodišče ni izkoristilo možnosti, da samo dokončno odloči o zadevi, kar je v preteklosti že storilo. "V tako odmevni zadevi bi bilo utemeljeno pričakovati, da bi se opredelilo do vseh pomembnih ugovorov. Tako pa je teoretično še vedno odprta možnost, da se zadeva vrne na ustavno sodišče, to pa nato ugotovi drugo kršitev človekovih pravic, ki bi hipotetično utegnila obstajati že sedaj," je še povedal Strojin.
K odstopu oz. zamenjavi predsednika vrhovnega sodišča Masleše so sicer med drugim pozvali tudi v Odboru 2014 in v zunajparlamentarni SLS. Če bi do postopka zamenjave prišlo, bi o tem odločil državni zbor na predlog pravosodnega ministra, po poprejšnjem obrazloženem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča.